Strah pred demografsko krizo: na Kitajskem najmanj porok od leta 1986

Leta 2021 se je na Kitajskem odvilo 7,6 milijona porok, kažejo podatki, ki jih je prejšnji teden objavilo kitajsko ministrstvo za civilne zadeve. Po poročanju državnega tabloida Global Times je to najmanj od leta 1986, ko je ministrstvo začelo javno objavljati številke. Gre za 6,1-odstotno zmanjšanje glede na leto prej, število porok pa tako že osmo  zaporedno leto pada.  

Opazili so tudi, da se povprečna starost mladoporočencev zvišuje, saj je skoraj polovica ljudi, ki so se poročili lani, starih 30 let ali več. Številke odražajo trend, zaradi katerega so uradniki v najbolj naseljeni državi na svetu, tam živi kar 1,4 milijarde ljudi, vse bolj zaskrbljeni: mladi, zlasti milenijci, se vse pogosteje odločajo, da se ne bodo poročili ali imeli otrok. Tudi če se za to odločijo, odločitev običajno pade pozneje v življenju.  

Strokovnjaki pravijo, da bi posredni učinek tega trenda lahko ob že obstoječem krčenju delovne sile močno vplival na gospodarstvo in socialno stabilnost države. V zgolj šestih letih se je število porok, v primerih ko gre za prvo poroko obeh partnerjev, zmanjšalo za 41 odstotkov, in sicer s 23,8 milijona leta 2013 na 13,9 milijona leta 2019, poroča kitajski nacionalni statistični urad.

Spremenjen odnos do poroke: Ženske so vse bolj izobražene in finančno neodvisne

Po navedbah kitajskih uradnikov in sociologov je upad deloma posledica desetletij politik, namenjenih omejevanju rasti prebivalstva, zaradi česar je manj mladih v poročni dobi.  

Izpostavili pa so tudi spreminjajoči se odnos do poroke, zlasti med mladimi ženskami, ki postajajo vse bolj izobražene in finančno neodvisne. Veliko žensk je namreč razočaranih nad idejo poroke, saj se srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu in patriarhalnimi tradicijami – na primer s pričakovanjem, da bodo odgovorne za varstvo otrok in gospodinjska opravila.

Statistični podatki sicer kažejo, da s poroko odlašata oba spola. Od leta 1990 do 2016 se je povprečna starost za prvo poroko dvignila z 22 na 25 let za Kitajke in s 24 na 27 let za Kitajce, poroča kitajska akademija družbenih ved.

Global Times je opozoril tudi na naraščajoče delovne pritiske na mlade, ki se soočajo s stagnacijo plač, konkurenčnim trgom dela in naraščajočimi življenjskimi stroški.

Grozeča demografska kriza

Zmanjšanje števila zakonskih zvez povečuje zaskrbljenost zaradi grozeče demografske krize, Kitajska se namreč trudi povečati padajočo stopnjo rodnosti. Leta 2014 se je število delovno sposobnega prebivalstva v državi prvič po več kot treh desetletjih začelo zmanjševati.

Naslednje leto je kitajska vlada napovedala konec politike enega otroka, s čimer je parom dovolila, da imajo dva otroka, nato pa je leta 2021 omejitve povečala na tri otroke – kljub tem ukrepom sta stopnja porok in rodnost še naprej padala.

Kitajska ni edina država, ki se spopada s to težavo. Tudi Japonska in Južna Koreja se v zadnjih letih soočata z upadanjem rodnosti in številom prebivalstva. Vlade v vseh treh državah so uvedle ukrepe za spodbujanje rojstev – kot so finančne spodbude, denarni boni, stanovanjske subvencije in več podpore za varstvo otrok – z omejenim uspehom.