"Seveda pozdravljam to odločitev Mednarodnega kazenska sodišča, tudi predsednik vlade Golob je enako sporočil," je začela zunanja ministrica Tanja Fajon. Obenem pa dodala, da je Slovenija v preteklosti že večkrat ostro obsodila ruske vojne zločine, med drugim je bila med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona.
Med državami podpisnicami Rimskega statuta, ki je podlaga za delovanje že omenjenega Mednarodnega kazenskega sodišča, je še več držav – 123. To pomeni velik zgodovinski dogodek, poudarja ministrica, saj zaradi naloga o pridržanju ruskega predsednika ta sedaj ne bo mogel potovati v države podpisnice. "Začetek kazenskega pregona potrjuje, da gre za sum na vojne zločine, prisilne deportacije otrok."
Da je bilo iz Ukrajine v Rusijo odpeljanih že več otrok, je pred nekaj dnevi v poročilu potrdila tudi Komisija sveta Združenih narodov za človekove pravice. Neuradno naj bi šlo za 16.000 otrok, ki so jih namestili k ruskim rejniškim družinam in jim "vsilili" rusko državljanstvo, je povzela Fajonova.
Pravi tudi, da gre v Ukrajini za zločine proti človeštvu, genocid. Mnenje deli ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je sistematično preseljevanje Ukrajincev označil za "verjetno največjo prisilno deportacijo v sodobni zgodovini", dejanja pa prav tako enačil z "genocidnim zločinom".
"Je grozljivo, sploh za prisilne deportacije otrok. Gre za nekaj povsem nesprejemljivega," je nadaljevala Fajonova, ob tem pa izpostavila, da si Kuleba na političnih razpravah prizadeva za ustanovitev posebnega sodišča znotraj unije, kjer bi obravnavali le te zločine.
Ukrajinski zunanji minister je ob novici o izdani obtožnici dejal, da se "obrača kolesje pravice" in da "ploska odločitvi sodišča, da izda naloga za aretacijo Vladimirja Putina".
Če bi bila Rusija označena za teroristično, bi to zmanjšalo pomen
V slovenskem parlamentu so sicer o Putinu in vojnih zločinih sicer razpravljali tudi v četrtek, ko so odločali o predlogu SDS, da se Rusijo uvrsti na seznam terorističnih držav. Koalicija je predlogu ostro nasprotovala, tudi po izdanem nalogu o pridržanju Putina bi bilo enako, je prepričana Fajonova.
"To potrjuje, da je res, kar je koalicija zagovarjala/.../ ne govorimo o terorizmu, tudi obtožnica tega ne omenja," je prepričana. Obenem je dodala, da bi z označitvijo Rusije kot teroristične države zmanjšali pomen dejanskih zločinov.
Dodala je, da v uniji nimamo pravnega okvirja, na podlagi katerega bi lahko katerokoli državo imenovali za državo, ki podpira terorizem, ali teroristično državo. "Praktično smo se ukvarjali bolj s pozivom, ali bo to kdo storil," je pristavila. Do sedaj je to storilo sedem parlamentov, predvsem države, ki so bile v preteklosti posebej povezane z Rusijo, med njimi tudi baltske države. Če bi se za to odločila tudi Slovenija, unija ne bi delovala enotno, je pa tudi unija že razpravljala o vzpostavitvi prej tega pravnega okvirja.
Fajonova je sicer prepričana, da izglasovanje resolucije – in označitev Rusije kot teroristične države – ne bi pomembno pripomogla k ustavitvi njene agresije na Ukrajino. Ocenjuje, da se bo vojna še dolgo nadaljevala, upa pa na čimprejšnjo rešitev.
Fajonova je v oddaji 24UR ZVEČER komentirala tudi nedavno vlogo slovenskih ribičev na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Predsednik ZDA Joe Biden je v petek odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, označil kot upravičeno. V pogovoru z novinarji v Beli hiši je izpostavil močno sporočilno vrednost takšnega dejanja, pri tem pa izpostavil, da ZDA niso članica sodišča. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da je jasno, da je ruski predsednik v Ukrajini zagrešil vojne zločine.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je pozdravil nalog Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za aretacijo Putina. Scholz je ob tem med uradnim obiskom Japonske opozoril, da nihče ni nad zakonom in dejal, da je ICC prava institucija za preiskavo vojnih zločinov.
Poleg Putina v pridržanje tudi komisarka za otrokove pravice
Nalog o aretaciji ruskega predsednika in njegove komisarke za otrokove pravice Marije Aleksejevne Lvove-Belove temelji na mednarodnem pravi, ki okupacijskim oblastem prepoveduje preseljevanje civilistov z ozemlja, kjer živijo, na drugo ozemlje. "Otroci ob tem uživajo posebno zaščito," je ob napovedi izdanega naloga izpostavil predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča Piotr Hofmanski.
Kot je še dejal, nalog omenjenega sodišča namreč temelji na "utemeljenih razlogih", namreč, da je Putin osebno odgovoren za nezakonito deportacijo ukrajinskih otrok z ukrajinskega ozemlja v Rusijo.
Moskva pravi, da odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča ne priznava. Ob tem so iz Kremlja sporočili, da je nalog za aretacijo Putina "brezpredmeten", saj Rusija ni ratificirala Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.
