Pogrešani ukrajinski otroci: 'Ne vem, kaj bomo s tabo, vem pa, da doma ne boš več videl'

Čeprav se je ruska oblast v Hersonu z ukrajinsko osvoboditvijo končala, se več prebivalcev regije še vedno sooča s posledicami. Med njimi so tudi družine, ki so v času okupacije z ruske strani prejele ponudbe o brezplačnem počitnikovanju otrok na Krimu. Ker je nekaj staršev menilo, da je ideja dobra, je v letovišča prišlo večje število otrok, a nekateri se s 'počitnic' tudi po dveh mesecih še vedno niso vrnili. 

Mati 14-letnega najstnika Nadja pove, da je s sinom že dva meseca v stiku le prek posredovanih glasovnih sporočil, v katerih ruske vodje letovišča njenemu sinu zagotavljajo, da doma ne bo več videl. "Zdaj si v Rusiji. Pazi, kaj počneš. Ne vem, kaj se bo zgodilo s tabo, vem pa, da doma ne boš več videl," je slišati s posnetka, ki ga je pridobil britanski Guardian. 

A mama Nadja se z letovanjem v rusko okupiranem Krimu najprej ni strinjala, a je nato popustila pritisku drugih staršev, odločitvi pa je botrovalo tudi dejstvo, da so Rusi otroke na krimsko obalo odpeljali brezplačno. Kot pravi Nadja, naj bi njenega sina na Krimu zadržali zaradi njegove pro-ukrajinske usmerjenosti, saj da jih je zmotila njegova profilna fotografija na Telegramu, na kateri je ukrajinski trizob, kasneje pa tudi uvrščanje hersonske regije pod ukrajinsko oblast. 

Sprva so ji upravniki letovišča sicer zatrjevali, da se bodo domov nekoliko kasneje vrnili zaradi varnostnih vzrokov, kasneje pa je postalo jasno, da sina na Krimu zadržujejo proti njegovi volji. Uradni vzrok pa – da otrok ne bodo pošiljali na rusko območje, ki ga je okupirala Ukrajina.  

V kampu zadržujejo tiste, ki Herson označujejo za Ukrajinskega

A Nadjin sin še zdaleč ni edini. V letovišču naj bi se namreč nahajalo več otrok, katerih starši ali oni sami obsojajo rusko invazijo na svoje domove. V krimskih letoviščih naj bi jih bilo več sto, stari so med šest in 16 let, tudi piše Guardian. Medtem naj bi upravniki počitnikovanja prekršili tudi obljube glede aktivnosti – če so oddih oglaševali kot teden, preživet ob športu in umetnosti, so se kasneje na spletu pojavili posnetki ukrajinskih otrok, ki pojejo rusko himno. Pri tem večina otrok ne odpira ust. 

Nekateri počitniški kraji pa staršem sporočajo, da otroke lahko odpeljejo domov, a le, če jih pridejo iskat sami. A da bi lahko prišli do krimske obale, bi morali prečkati frontno črto ter več nevarnih območij ali pa se do Krima podati prek Poljske. Hkrati pa staršem pot preprečuje tudi pomanjkanje finančnih sredstev. 

Nekateri starši so svoje otroke na Krim poslali že avgusta, med njimi je tudi Natalija. S svojo 12-letno hčerko je v stiku vsak dan. Želi si jo tudi doma, a je zaradi pomanjkanja denarja ne more odpeljati nazaj domov. Kot ji je povedala hčerka, sicer večina ukrajinskih otrok na ruskem okupiranem ozemlju že od oktobra obiskuje šolo. 12-letnica je že pet mesecev nastanjena v istem letovišču, to pa ne velja za Ivanino hčerko.

Ko je Ivana zbrala denar in se iz Hersona podala na pot do Krima, kjer naj bi jo čakala hčerka, jo je tam čakalo le presenečenje, saj so jo brez njene vednosti s Krima prepeljali v Adigejo, regijo v Rusiji. Kljub temu se je odločila, da bo pot podaljšala še za skoraj 400 kilometrov, navsezadnje pa svojo hčerko le našla in odpeljala domov. 

Otroci, ki jih zadržujejo v letoviščih, le kaplja v morje

Starši otrok na Krimu ugibajo, da Rusi otroke zadržujejo za primer možne zamenjave z ruskimi ujetniki. Drugi menijo, da bodo otroke odpeljali v Moskvo in jih prisilno asimilirali v rusko kulturo. Humanitarne organizacije pa opozarjajo, da je več sto ukrajinskih otrok, ki jih Rusi zadržujejo v poletnih kampih, le kaplja v morje. Po oktobrskih navedbah ruske tiskovne agencije Tass naj bi se v krimskih kampih nahajalo vsaj 4500 otrok. 

Od začetka vojne v Ukrajini naj bi namreč izginilo več tisoč otrok. Ukrajinski ombudsman Dmitro Lubinec je odvzem otrok v preteklosti označil za genocid, saj da naj bi s tem Rusija poskušala s prisilno asimilacijo "izbrisati njihovo ukrajinsko identiteto".

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da starši izginotja svojih otrok ne prijavijo ukrajinskim oblastem, saj bi jih nato ruske lahko označile za kolaborante Ukrajine in škodovale njihovim otrokom. Hkrati se starši, ki so svoje otroke poslali v kampe, bojijo oznak, da podpirajo ruski režim. 

Svetovalec hersonskega urada za pogrešane Volodimir Ždanov se je, kot pravi, tudi sam spraševal, kako so lahko starši svoje otroke prostovoljno dali ruskim oblastem, pa tudi, zakaj izginotij kasneje niso prijavili policiji.

Natalija pa na to odgovarja, da je bila do odhoda svojega sina tudi sama skeptična, a da si je mislila, da si bo na oddihu odpočil. "Saj bosta samo dva tedna."