Zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok je mednarodno kazensko sodišče v nizozemskem Haagu izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Sodniki so ob tem zapisali, da za to "obstajajo utemeljeni razlogi". Drugi nalog za aretacijo se nanaša na Putinovo komisarko za otroke Marijo Aleksejevno Lvovo-Belovo.
Na podlagi teh verjamejo, da sta tako ruski predsednik kot komisarka v določeni meri odgovorna za vojni zločin deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Te so bile storjene "v škodo ukrajinskih otrok," so tudi zapisali.
"Zločini so se domnevno dogajali na okupiranem ukrajinskem ozemlju, predvidoma od 24. februarja 2022 naprej," je opisano v obvestilu za javnost.
Ob tem so poudarili, da so sprva premišljevali, da bi naloga izdali kot tajna, kasneje pa pretehtali, da bo javna objava doprinesla k "preprečevanju nadaljnjih vojnih zločinov".
Moskva pravi, da odločitve mednarodnega kazenskega sodišča ne priznava. Ob tem so iz Kremlja sporočili, da je nalog za aretacijo Putina "brezpredmeten", saj Rusija ni ratificirala rimskega statuta mednarodnega kazenska sodišča.
Komisarka Lvova-Belova se je prav tako odzvala na nalog. "Odlično je, da mednarodna skupnost prepoznava in ceni naše delo: da otroke umikamo iz vojnih območij, da zanje ustvarjamo boljše pogoje in da jih obkrožimo z ljubečimi in skrbnimi ljudmi," je zapisala.
Ukrajinski politični vrh odločitvi sodišča 'ploska'
Na novico o aretaciji so se medtem prav tako že odzvali iz kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Slednji je ob novici poudaril, da se izpod ruskih rok domov vrneta le dva odstotka ukrajinskih otrok. Humanitarne organizacije ocenjujejo, da je bilo od začetka vojne v sosednjo Rusijo prepeljanih približno 16.000 otrok.
Vodja kabineta Zelenskega pa je ob tem zapisal, da je nalog za aretacijo ruskega predsednika "le začetek". Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob novici dejal, da se "je svet spremenil".
"Kolesje pravice se obrača. Ploskam odločitvi sodišča, da izda naloga za aretacijo Vladimirja Putina in Marije Lvove-Belove glede deportacije ukrajinskih otrok," pa je zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Ukrajina je sicer domnevno deportacijo otrok že večkrat obsodila. Kuleba je ob koncu februarja sistematično preseljevanje Ukrajincev označil za "verjetno največjo prisilno deportacijo v sodobni zgodovini", dejanja pa enačil z "genocidnim zločinom".
Fajonova in Golob predlog prav tako pozdravljata
Tudi premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta pozdravila današnjo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Oba sta v tvitih izpostavila, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. "Kot sem trdila včeraj v državnem zboru, je pravna pot pregona zločinov tudi prava pot," je še zapisala Fajon.
Premier pa je prek vladnega profila poudaril, da je tovrsten pravni pregon pomemben korak v smeri kaznovanja vojnih zločinov in doseganja pravičnosti.
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zato za zdaj ni jasno, kako namerava sodišče uveljaviti nalog za aretacijo.
Nalog podpira tudi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Joseph Borell. "Gre za začetek podajanja odgovornosti," je dejal.
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zato za zdaj ni jasno, kako namerava sodišče uveljaviti nalog za aretacijo.
