Kje so končali ukrajinski otroci, ki so jih vzeli Rusi?

Po napadu Rusije na Ukrajino je obstajala bojazen, da bi otroke, ki so ostali brez staršev oziroma v bolnišnicah, Rusi odpeljali iz Ukrajine. Zato so se v otroški regionalni bolnišnici v Hersonu domislili načrta, s katerim so rešili male bolnike pred ugrabitvijo. Kot poroča AP, so otrokom spremenili zdravstvene kartoteke, da bi bilo videti, kot da so preveč bolni, da bi jih lahko odpeljali. En dojenček je tako imel "hudo vnetje pljuč", drugi "nenadzorovane epileptične napade", tretji pa je nujno potreboval kisik. 

"Namerno smo napisali lažne informacije, da so otroci bolni in jih ni mogoče prepeljati," je dejala dr. Olga Piljarska, vodja intenzivne nege. "Bali smo se, da bodo Rusi izvedeli, vendar smo se odločili, da bomo otroke rešili za vsako ceno."

Ena od medicinskih sester je, da bi zaščitila vsaj enega otroka, posvojila desetmesečno deklico.

Namreč, v svoji invaziji in dolgo trajajočih poskusih okupacije Ukrajine so bili Rusi že večkrat osumljeni, da so ugrabili sirote ter jih poslali v Rusijo, z namenom, da bi jih vzgajali v ruskem duhu. Vsaj 1000 otrok naj bi bilo ugrabljenih iz šol in sirotišnic v regiji Herson, so navedle lokalne oblasti. Njihova bivališča niso znana. Prebivalci so prepričani, da bi izginilo še več otrok, če ne bi bilo prizadevanj tistih v skupnosti, ki so tvegali svoja življenja, da bi jih skrili.

Na obrobju Hersona v vasi Stepanivka je na podobno idejo prišel Volodimir Sahajdak, direktor centra za socialno in psihološko rehabilitacijo, ki je skušal pred Rusi skriti 52 osirotelih in ranljivih otrok. Sahajdak je nekatere otroke namestil pri sedmih sodelavcih, druge so odpeljali k daljnim sorodnikom, nekateri starejši pa so ostali kar pri njem. "Zdelo se mi je, da če svojih otrok ne bom skril, mi jih bodo preprosto vzeli."  A to še zdaleč ni bilo tako preprosto, kot se sliši. Ker otroci niso potovali s starši, so jih začeli ločevati na kontrolnih točkah, zaradi česar je moral Sahajdak postati kreativen pri prevozu. Ponaredil je potrdila. Tako je denimo v enem napisal, da je bila skupina otrok zdravljena v bolnišnici in da so jih odpeljali, da jih združijo z mamo, ki je visoko noseča ter tako ni mogla biti z njimi med zdravljenjem.

Sahajdaku je na srečo uspelo, a to je le ena izmed redkih srečnih zgodb. Iz sirotišnice v Hersonu so oktobra Rusi odpeljali okoli 50 otrok, domnevno na Krim. "Prišel je avtobus z napisom Z in so jih odpeljali," je povedala Anastasija Kovalenko, ki živi v bližini.

Na začetku invazije je lokalna skupnost skrivala otroke v cerkvah, vendar so jih Rusi nekaj mesecev kasneje našli in odpeljali. O teh otrocih zdaj nihče ne ve, kje so, niti če so še živi. Kot je poročal AP, naj bi Rusija poskušala ukrajinske otroke dati ruskim družinam v rejništvo in posvojitev. Deportirali naj bi jih brez soglasja, jim lagali, da jih njihovi skrbniki več ne želijo, izrabljali za propagando in jih dajali v ruske družine.

Inštitut za preučevanje vojne, možganski trust s sedežem v Washingtonu, trdi, da ruski uradniki izvajajo namerno kampanjo depopulacije v okupiranih delih Ukrajine in deportirajo otroke pod krinko shem medicinske rehabilitacije in programov posvojitev, so poročali novinarji AP.

Na drugi strani se ruske oblasti branijo, češ da naj bi otroke želele zaščititi pred sovražnostmi. Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo navedbe, da država ugrablja in deportira otroke. Opozorilo je, da oblasti iščejo sorodnike otrok brez staršev, ki so ostali v Ukrajini, da bi našle možnosti, da jih pošljejo domov, takoj, ko bo to mogoče. Ne glede na to, ali imajo ti otroci starše ali ne, je vzgoja otrok v drugi državi ali kulturi lahko znak genocida, poskusa izbrisa identitete sovražnega naroda, navaja AP.

Ruska zakonodaja je do nedavnega prepovedala posvojitev tujih otrok. A ko so Rusi to res potrebovali, je Putin podpisal odlok, ki jim lajša posvojitev, otrokom pa podeli državljanstvo. Pripravili so tudi register primernih ruskih družin za ukrajinske otroke, te družine pa dobijo plačilo za vsakega otroka, če pa so ti otroci invalidi, dobijo še več. Rusi prirejajo tabore za ukrajinske otroke, ponujajo tečaje "domoljubne vzgoje" in celo vodijo telefonsko linijo za povezovanje ruskih družin z otroki iz Donbasa.

"To je absolutno grozljiva zgodba," je dejal Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, ki trdi, da so samo iz tega mesta odpeljali na stotine otrok. 

Ruska varuhinja otrokovih pravic Marija Lvova-Belova je osebno nadzorovala selitev več sto sirot iz ukrajinskih regij pod ruskim nadzorom k ruskim posvojiteljem. Trdila je, da je nekaterim otrokom ponudila priložnost, da se vrnejo v Ukrajino, a so to zavrnili. Marca je dejala, da je več kot 1000 otrok iz Ukrajine pri ruskih družinah. Poleti naj bi 120 družin zaprosilo za skrbništvo, več kot 130 otrok pa je prejelo rusko državljanstvo. Od takrat se število neprestano povečuje.

"Ne poznamo usode teh otrok, ne vemo, kje so otroci, in to je velik problem," je dejala Galina Lugova, vodja vojaške uprave v Hersonu. Za zdaj je velik del bremena, da jih najdejo in pripeljejo domov, na lokalni skupnosti.

V mesecu juliju so Rusi pripeljali 15 otrok s prvih bojnih linij v regiji Mikolajev v Sahajdakov rehabilitacijski center in čez nekaj časa od tam naprej v Rusijo. S pomočjo tujih prostovoljcev jih je Sahajdak uspel izslediti in spraviti v Gruzijo. 

Točno koliko otrok je bilo deportiranih iz Ukrajine, ni znano. Po navedbah ukrajinskih oblasti naj bi jih bilo nekje do 8000, seveda številke ruski uradniki niso potrdili.

Po pogajanjih so v Ukrajino vrnili najmanj 96 otrok. "Od Ruske federacije ne moremo zahtevati, da vrnejo otroke, ker ne vemo, koga naj vrnejo," je dejala Katerina Raševska iz ukrajinske organizacije za človekove pravice.

Oktobra letos so novinarji AP poročali o zgodbah ruskih družin, ki so v svoje domove sprejele ukrajinske sirote in tega ne razumejo kot zločin, ampak kot darilo. Eno rejnico so moskovske socialne službe poklicale, da bi prišla pogledat otroke iz vzhodne Ukrajine, ki so prispeli pred kratkim. Pod svojo streho je že imela šest ruskih rejencev, nekatere s posebnimi potrebami. Sprejela je še tri iz Mariupola. "So otroci, ki potrebujejo naklonjenost, ljubezen, skrb, družino, mamo in očeta. Če jim to lahko nudimo, zakaj pa ne?"

Trije ukrajinski otroci niso o svoji biološki materi rekli nič kaj dobrega, življenje z njo so opisovali kot omejeno, in kljub temu, da bi jo lahko poklicali, je niso želeli. Povedali so, da jih je mama odložila v bunkerju v Mariupolu in se odpeljala stran. Rešila jih je ruska vojska in morali so izbrati med posvojitvijo s strani ruske družine ali življenjem v ruski sirotišnici. Odločili so se za prvo možnost in zdaj ima ruska mati skrbništvo nad njimi. Postali so ruski državljani, kličejo jo mati, je dejala. "Ne govorimo o vojni," je rekla. "Politika ostaja politika. S tem se ne ukvarjamo."