Pa začnimo od začetka. Evropske volitve so za nami, vsi smo bili priča vzponu desnice v skoraj vseh državah, a le malo smo govorili tudi o drugih zanimivih akterjih, ki bodo naslednja štiri leta zasedali poslanske stolčke v Evropskem parlamentu. In kdo bo vse odločal v drugem največjem demokratičnem volilnem telesu na svetu?
Med prvimi Politico izpostavlja Fidiasa Panajiotuja, 25-letnega vplivneža, ki stoji za viralnimi uspešnicami na Youtubu, prihaja pa s Cipra. Kandidiral je na evropskih volitvah in se uvrstil na tretje mesto. Na Youtubu ima okoli dva milijona naročnikov, cel milijon ogledov pa je zbral z videoposnetkom z naslovom: "Prisilil sem Elona Muska, da me je objel" in pet milijonov z videoposnetkom z naslovom: "Sedem dni sem brezplačno živel na letališču". No, če se tudi vi znajdete na letališču in ga slučajno zagledate, potem je tam zato, ker je na poti v Evropski parlament. Dejal je, da si zdaj želi ustanoviti svojo stranko. Če bo pri tem uspešen, bomo pa še videli.
Naslednja je Galato Aleksandraki, oziroma trakijska mesarka. Morda bo pa zdaj postala tudi bruseljska mesarka, gre namreč za 76-letno živinorejko, ki vodi mesnico v Aleksandrupolisu na severu Grčije. Njene fotografije ni mogoče dobiti na internetu in ena redkih je, ki sploh ni vodila kampanje za volitve, dala ni niti enega intervjuja. V svojem kraju je namreč tako znana, da je kljub temu dobila sedež v parlamentu.
O Ilarii Salis smo že pisali. 39-letna italijanska učiteljica in antifašistična aktivistka je namreč obtožena umora, ker naj bi napadla ljudi na skrajno desničarskem dogodku v Budimpešti. In kdaj bo zasedla svoj stolček? To je dobro vprašanje, Ilario so sicer ravno danes izpustili iz zapora v Budimpešti. Aprila so Zeleni in Levo zavezništvo napovedali, da jo bodo uvrstili na svojo listo za evropske volitve, saj naj bi v primeru zmage Salisova uživala poslansko imuniteto in bi bila teoretično izpuščena na prostost. In to se je tudi zgodilo, njen oče je že odpotoval po njo, da bo lahko v ponedeljek praznovala svoj 40. rojstni dan skupaj z družino.
Še en evropski poslanec, ki je v kazenskem postopku. 65-letni Petras Gražulis iz Litve. Lani je bil odstavljen iz litovskega parlamenta, ker je glasoval v imenu drugega poslanca, ki ni bil prisoten, in za deset let so mu prepovedali kandidaturo. Preganjajo ga tudi zaradi homofobnih opazk, državna radiotelevizija LRT ga je opisala kot "enega najbolj barvitih politikov v Litvi, ki si je svoj ugled ustvaril z nastopi proti pravicam LGBTQI".
In če gremo še bolj desno, dobimo Afroditi Latinopulu, poimenovano po grški boginji lepote. Mandat je osvojila s stranko Glas razuma, ki zagovarja dosmrtno davčno oprostitev za ženske, ki imajo štiri ali več otrok. Je pa velika nasprotnica splava in priseljevanja, članom skupnosti LGBTQI pa želi prepovedati delo v izobraževalnem sistemu.
Poljak Grzegorz Braun je znan po uničevanju verskih simbolov. V poljskem parlamentu je neslavno ugasnil ogenj menore, hebrejskega svečnika s sedmimi svetilkami, hanuko označil za "satanski kult", poljske Jude za sovražnike Poljske, lani pa še poškodoval božično drevo z okraski in zastavami EU in Ukrajine.
Španec Luis Perez, znan tudi kot Alvise, pa želi "uničiti sistem in ga zgraditi na novo". S kampanjo Se Acabó la Fiesta – Zabave je konec – je Pérez kar naenkrat osvojil tri sedeže v parlamentu, verjetno na račun skrajno desne stranke Vox. Nekdanji liberalni demokrat v Združenem kraljestvu ima več sto tisoč sledilcev na svojih kanalih na YouTubu, Instagramu, Telegramu in skoraj vseh drugih platformah. Sam se je razglasil za tožilca "skorumpiranih in kriminalcev", znan pa je po protestih proti splavu, hvaljenju z načrti za gradnjo največjega zapora v Evropi ter napadih na novinarje in priseljence, navaja El Pais.
Diana Sosoaca, političarka, ki jo je ruski medij Sputnik leta 2021 označil za romunsko političarko leta, prav tako prihaja v Bruselj. Obiski ruskih veleposlaništev niso nič nenavadnega za to desničarko, zagovarja tudi vrnitev k "veliki Romuniji", katere ozemlje bi obsegalo dele Bolgarije, Moldavije in Ukrajine.
V Evropski parlament odhaja marsikdo, pa tudi skrajno desničarski Slovak Milan Mazurek, kateremu beseda rasist ni neznanka. Obritoglavi Mazurek je bil obsojen zaradi rasističnih opazk o Romih, nekdanji sošolec pa je citiral njegove besede, da je bil holokavst prevara, da se je ob obisku taborišča smrti Auschwitz nasmehnil in da je v mladosti hodil pretepat Rome.
In če se obrnemo še k Putinovemu propagandistu, Petru Bystronu, ki ga preiskujejo zaradi sodelovanja v ruski propagandni operaciji. Poleg njega imamo še Marca Tarquinia, novinarja, ki se bori proti Natu in seveda proti pravici do splava.
Zanimivo bo videti, kako se bo v parlamentu znašel tudi bolgarski zvezdnik, Hristo Petrov.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.