Požar v Avstraliji: prebivalci morali nemudoma zapustiti otok Fraser

Gasilci se požar na otoku trudijo zajeziti že šest tednov, vendar jim to onemogočata vročinski val in suha tla. Požar se je sredi oktobra vnel zaradi nezakonitega tabornega ognja, ki je požgal že več kot polovico otoka, približno 83.000 hektarjev.

Otok Fraser je največji peščeni otok na svetu in je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Na njem živi manj kot 200 ljudi, nekatere so, skupaj s turisti, evakuirali že pred tedni. Nekateri prebivalci pa so se vendarle odločili, da bodo ostali in zaščitili svoje posesti, številni med njimi so za boj s požari tudi ustrezno usposobljeni, poroča BBC.

Ogenj na otoku Fraser je med najbolj resnimi požari, ki so se v Avstraliji pripetili od "črnega poletja" lani. Znanstveniki so dejali, da je bila sezona požarov 2019–20 daleč največja in najintenzivnejša, eden od vzrokov za to pa so tudi vedno večji učinki podnebnih sprememb.

Konec tedna so na otoku temperature povzpele nad 30 stopinj Celzija, zato so oblasti prebivalcem Happy Valleyja na vzhodni obali otoka naročile, naj nemudoma zapustijo otok. Da bi zamejili požar, se je v ponedeljek na kraj odpravilo 100 gasilcev in več kot 25 letal z vodo. Na žarišča ognja spuščajo ogromne količine vode in dušilcev ognja, ob obrobju mesta pa namerno zažigajo grmovja, da bi s tem uničili dodatne možnosti širitve požara. 

"Trenutno je od območja Happy Valley oddaljen le 700 metrov," je v ponedeljek zjutraj dejal direktor gasilske in nujne službe Queenslanda Brian Cox. Kljub prizadevanjem, da bi ogenj čim prej pogasili, Cox meni, da je ob stalni napovedi močnega vetra in vročih dni edini, ki bi lahko požar pogasnil, dež.

Požari v Avstraliji prizadeli več deset tisoč koal

Uničujoči požari v Avstraliji so v poletni sezoni med letoma 2019 in 2020 prizadeli več kot 60.000 koal, bodisi so poginile, bile poškodovane, pregnane iz svojega bivalnega okolja ali travmatizirane, kaže danes objavljeno poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF).

Požari v Avstraliji so bili še posebej uničujoči za koale, ki živijo samo v tej državi, saj te živali ne bežijo pred ognjem, ampak ostanejo na svojih drevesih.

Skupno je zaradi ognjenih zubljev v Avstraliji po navedbah WWF poginilo skoraj tri milijarde živali, od tega 143 milijonov sesalcev, 2,46 milijarde plazilcev ter 181 milijonov ptic in 51 milijonov žab, ki so bile poleg tega izpostavljene še zastrupitvam z dimom, stresu zaradi vročine ter dehidraciji.

Na vzhodu in jugu Avstralije je v požarih zgorelo približno 19 milijonov hektarjev površin, kar ustreza velikosti približno polovice Nemčije. Direktor WWF Avstralija Dermot O'Gorman je ob tem sporočil, da že delajo na načrtu za regeneracijo območja. Napovedal je tudi optimistično vizijo: do leta 2050 naj bi se število koal na vzhodu Avstralije podvojilo, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Hkrati so iz WWF sporočili, da je število koal, ki so jih prizadeli najnovejši požari, "globoko pretresljivo". V skladu z načrtom Koale za vedno namerava WWF v Avstraliji testirati drone, s katerimi bi tresli semena in tako vzpostavljali koridorje za koale. Prav tako nameravajo vzpostaviti sklad, s katerim bi lastnike zemljišč spodbudili, da bi uredili varna pribežališča za koale.