Ponovitev rumenih jopičev? Pariz tudi sinoči odet v plamene in solzivec

Tokratni protesti so bili bolj kot proti novi pokojninski reformi usmerjeni proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Z glasnimi vzkliki in transparenti so pozivali k njegovemu odstopu. To je že druga noč nemirov, odkar se je Macron odločil, da bo sporno reformo za dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let izpeljal brez glasovanja v narodni skupščini. 

Mirni protesti so se, podobno kot dan prej, ponekod sprevrgli v nasilne izgrede. Policija je skušala zbrane pregnati s solzivcem, protestniki pa so uporabljali pirotehniko. 

"Ne bomo se predali," so bili jasni protestniki. "Še vedno obstaja upanje, da bo reforma preklicana." Prepričani so namreč, da je uveljavitev zakonodaje brez glasovanja "zanikanje demokracije ... popolno zanikanje tega, kar se že več tednov dogaja na ulicah".

Več kot 80 odstotkov prebivalcev je nezadovoljnih z odločitvijo vlade, da reformo sprejme mimo parlamenta, kar ji sicer omogoča poseben ustavni instrument, 65 odstotkov pa jih želi, da se stavke in protesti nadaljujejo, kažejo zadnje raziskave javnega mnenja.

Vlada vztraja, da so spremembe pokojnin nujne za zagotovitev, da sistem ne bo preobremenjen, in za preprečitev njegovega zloma.

Vendar se številni ljudje, vključno s člani sindikatov, s tem ne strinjajo in Francija je zdaj že več kot dva meseca priča burnim političnim razpravam in stavkam o tem vprašanju. "Zamenjava vlade ali predsednika vlade ne bo pogasila tega požara, le umik reforme," je dejal vodja zmernega sindikata CFDT Laurent Berger. Večji sindikati napovedujejo nadaljevanje mobilizacije svojih članov, da bi dosegli zavrnitev reforme. Novi protesti so napovedani ta konec tedna, za četrtek pa je napovedana nova stavka.

Do zdaj so protesti in stavke minili večinoma relativno mirno, dogodki v četrtek in petek pa so spominjali na proteste t. i. rumenih jopičev konec leta 2018, ki jih je sprožila podražitev cen goriva. Takrat je moral predsednik Macron delno opustiti napovedan davek na gorivo.