Politični kaos, apokaliptična slika šefa BMW in vagoni za ženske

Že mogoče, da so težave nemške industrije, zlasti avtomobilske, te dni nekoliko izginile z naslovnic – zamenjala jih je koalicijska drama in napoved predčasnih volitev, a v praksi še kar vztrajajo. In številni verjamejo, da ne bo ostalo le pri težavah avtomobilske industrije. 

Šef BMW Oliver Zipse je vse bolj zaskrbljen glede prihodnosti evropske avtomobilske industrije. Njegova ostra kritika je usmerjena proti odločitvi EU o postopnem opuščanju motorjev z notranjim zgorevanjem z januarjem 2035. Zipse je ob robu kongresa v Berlinu jasno povedal, da meni, da je določitev tega datuma napaka.

Gre za odločitev brez upoštevanja tržnih pogojev in tehnološkega napredka, kar po Zipsejevem mnenju povzroča ogromna tveganja za industrijo: "Potem se nihče ne more pritoževati, če se bo industrija zaradi tega prepolovila," navaja generalnega direktorja Automobilwoche.

Zipse poudarja, da je postopen prehod avtomobilske industrije na tehnologije z nizkimi emisijami bolj smiseln kot "trd pristanek" z nenadno prepovedjo. "Če vse postaviš na en datum, odpreš industrijo za izsiljevanje," še opozarja in namiguje na morebitne odvisnosti od surovin.

Ob ostri kritiki politike je udaril tudi po konkurenčnem Volkswagnu, poroča merkur.de. "Kdor pravi, da še ni pripravljen, priznava, da njegovi avtomobili tehnološko zaostajajo – "meje so znane že pet let". Proizvajalci avtomobilov bi torej imeli dovolj časa, da se pripravijo na nove predpise EU."

VW se trudi uresničiti svoje emisijske cilje in glede na analizo banke UBS ima težave pri doseganju potrebnega deleža električnih avtomobilov. V nasprotju z VW se zdi, da je BMW kljub zamudam na trgu elektromobilnosti na dobri poti: prodaja povsem električnih avtomobilov modelov skupine se je v tretjem četrtletju povečala za 10,1 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Skoraj vsako peto od več kot pol milijona dobavljenih vozil je bilo izključno električno.

Zipse je prepričan, da se bo pozitivni svetovni trend elektromobilnosti nadaljeval. 

Zipse pojasnjuje, da se bo BMW v prihodnosti še naprej zanašal na pet tipov pogona: poleg električnih avtomobilov bodo  vključevali bencinske, dizelske, priključne hibride in celo avtomobile na vodik. "Za nas ni razlike med domnevno starim in domnevno novim svetom: vsak kupec dobi najnovejšo tehnologijo v svojem avtomobilu, ne glede na vrsto pogona."

Medtem ko gospodarstvo pričakuje, da se bo politika zganila in morda popravila kakšne pretekle napake, pa je nemška politika zdrsnila v kaos, kjer gre vse bolj za ohranjanje in pridobivanje stolčkov. Na kocki je trenutno tudi politična usoda kanclerja Olafa Scholza, za katerega vse več ljudi, celo v njegovi stranki, meni, da ne more več biti kanclerski kandidat. 

Nemški mediji tako vse bolj poročajo, da se SPD pred volitvami, ki so očitno blizu, namesto k Scholzu, vse bolj obrača k priljubljenemu obrambnemu ministru Borisu Pistoriusu, ki je sicer še pred dnevi zagotavljal, da ga zanima le obramba in da stranka že ima kanclerja.

Kaj torej govori v prid Scholza, kaj Pistoriusa? In kakšne možnosti bi imeli socialdemokrati z zamenjavo kandidata?

Po trenutnih raziskavah SPD še zdaleč ne more imenovati naslednjega kanclerja. To se obeta konkurenci CDU/CSU. Je pa stanje SPD tesno povezano s samim Scholzem: na začetku njegovega kanclerstva je bilo v političnem barometru ZDF z njegovim delom več ljudi zadovoljnih kot nezadovoljnih, vendar se je to spremenilo pozno poleti 2023. Trenutno skoraj dve tretjini menita, da svojega dela ne opravlja dobro. 

S Pistoriusom je drugače. Ni le eden najbolj priljubljenih politikov v državi, tudi njegove anketne številke so stabilne, vse odkar je januarja 2023 prevzel položaj. Na lestvici priljubljenosti Pistorius tudi po ugasnjenem semaforju vodi z okoli 53 odstotki. Scholz na drugi strani pa je padel na okoli 33 odstotkov – bolj nepriljubljen je le vodja AfD Tino Chrupalla.

Če državljane neposredno vprašate, kdo naj kandidira za SPD, je situacija še bolj jasna: v anketi Civeya za spletni Focus jih 44 odstotkov daje prednost Pistoriusu in le enajst odstotkov Olafu Scholzu. 

Pistoriusova priljubljenost in Scholzeva nepriljubljenost sta verjetno v veliki meri posledica tega, kako sta komunicirala – zlasti v semaforju. Kancler je o konfliktih v koaliciji sprva pogosto molčal, nato pa se je včasih zdelo, da konfliktov noče priznati. Končno je na zelo tehnokratski način prodajal kompromise, dosežene z napornimi pogajanji. In končno je Scholz izbruhnil in javno obračunal z vodjo FDP Christianom Lindnerjem.

Boris Pistorius pa se v semaforske spore skoraj ni vpletal. Zato ga številni volivci ne vidijo kot del problema razpadle koalicije. V komunikaciji se je Pistorius osredotočil predvsem na obrambno politiko – in izstopal z jasnimi besedami. Na primer, opozoril je, da mora "Nemčija znova postati sposobna za vojno". To je odmevalo veliko bolj kot mnoge poteze Scholza. 

Izkušnje z vlado za kanclerskega kandidata niso bistvene – nima jih denimo kandidat Unije Friedrich Merz. V teoriji sicer prinašajo plus točke. Olaf Scholz nedvomno prinaša izkušnje: kot župan Hamburga, kot zvezni minister, kot kancler. Obenem je bil njegov čas na položaju povezan s številnimi škandali: v Hamburgu na primer nemiri G20 in posli cum-ex, kot finančni minister pa na primer mahinacije Wirecard.

Boris Pistorius v svojem življenjepisu še nima kanclerskega položaja, ima pa veliko vodstvenih izkušenj. Sedem let je vladal kot župan domačega mesta Osnabrück, nato pa je deset let deloval kot notranji minister Spodnje Saške. V zvezni vladi sicer – zaradi njene kratke življenjske dobe – očitno ne bo nabral veliko več kot dve ministrski leti.

Pistoriusova prednost je v tem, da se je doslej znal izogibati res velikim škandalom. Eno največjih razburjenj je bilo, ko naj bi bremenska podružnica Zveznega urada za migracije in begunce nezakonito odobrila azil mnogim ljudem. Pistorius je kot notranji minister o tem imel informacije, a jih ni uporabil. 

Na volitve se pripravljajo tudi v drugih strankah. Vsaka na svoj način. Zeleni bi v prestolnici zaščitili ženske. V Berlinu se je delež spolnih zlorab v javnem prometu v zadnjih desetih letih povečal za 260 odstotkov. Zeleni vidijo rešitev v ločenih vagonih za ženske na vlakih S-Bahn in podzemne železnice.

Februarja je 33-letnik malo po polnoči na progi U3 v Berlinu posilil 63-letno žensko in po zločinu mirno zapustil vlak. Zaradi tega strašnega dogodka Antje Kapak, predstavnica Zelenih za prometno politiko, zdaj poziva k ločenim vagonom za potnice. "Pogosteje so izpostavljene nasilju in nujno potrebujejo zaščito," je povedala za Bild.

Za zgled pri ideji jim je Japonska. 

Na delu pa so tudi ljubitelji (po)volilne matematike. Pri focus.de menijo, da bo, kdor na prihodnjih volitvah podpre skrajno desno AfD, odprl vrata prihodnje vlade SPD in Zelenim.

Zakaj? Močnejša kot je AfD, večja je verjetnost, da bo najverjetnejša zmagovalka volitev, stranka nekdanje kanclerke Angele Merkel CDU/CSU, prisiljena v bizarne koalicije, ki ne bodo ne stabilne, ne odločne, najbrž pa ne bodo imele niti dolgega roka trajanja, menijo. 

Ocenjujejo, da so koalicije s stranko SPD, Zelenimi, BSW, obsojene na propad. Rešitev? Desni volivci se odrečejo AfD, Unija in FDP pa dobita lastno večino. 

Scenarij, proti kateremu imajo marsikaj za povedati prav v AfD, kjer Uniji očitajo mlačno politiko glede ključnih vprašanj in prevelik premik v levo.