'Odpravnine so trenutno dobre': iz VW v orožarsko industrijo, ki 'kaže stabilnost'

"Tako še nikoli ni bilo," za focus.de pravi Uwe, ki dela v VW že 44 let. "Obe strani sta kot sod smodnika," meni dolgoletni vzdrževalec. Pravi, da ne ve več, komu verjeti in kako resna je situacija, a čuti, da tako slabo še ni bilo. 

"Vzdušje je slabo," doda domačin iz Wolfsburga, ki opaža, da se njegovi mlajši kolegi bojijo za svoje službe. Krivde ne pripisuje zgolj trenutnemu vodstvu, ampak tudi gospodarskim razmeram in neenotnosti v vladi.

Uwe je drugačnega mnenja. Vodstvu pripisuje vsaj polovico krivde. Meni, da vodstvo podjetja preveč stavi na električna vozila. Čeprav priznava, da bodo ta v prihodnosti pomembna, čuti, da podjetje prehitro sili v to spremembo, medtem ko ljudje postajajo nepomembni. "Nihče več ne ceni delavca, pomemben je le še dobiček," pove z grenkobo.

Mnogi zaposleni se strinjajo z Uwejevim mnenjem. "Vodstvo je slabo gospodarilo," pravi uslužbenec v kakovostni kontroli, ki že 40 let dela pri VW. Spominja se, da je bilo podjetje v preteklosti kot velika družina, danes pa komunikacija poteka za zaprtimi vrati.

33-letnik, ki se je zaradi slabega vzdušja v podjetju že odločil zapustiti VW do konca leta, pravi: "Odpravnine so trenutno dobre." Nov poklicni izziv ga čaka v orožarski industriji, ki edina kaže stabilnost.

Mlad industrijski mehanik, ki od leta 2019 dela pri VW, priznava, da se počuti napetega in zapuščenega. O situaciji v podjetju več izve prek sodelavcev kot prek uradnih virov.

Poleg njega se po stopnicah vzpenja njegov oče, prav tako v delovni obleki VW. "To je moj prevoz domov," se nasmehne mladenič, preden z očetom odhitita.

Za Uweja takih družinskih voženj z otroki ne bo. Njegov sin je izbral poklic zunaj avtomobilske industrije, kar Uweju predstavlja olajšanje in žalost hkrati. "Vesel sem, da moji otroci tukaj ne delajo."

Medtem Volkswagen ponovno poroča o močnem padcu dobička. Danes so iz podjetja sporočili, da se je operativni dobiček od julija do septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 42 odstotkov in znaša 2,9 milijarde evrov. Ob rahlo nižjem prihodku je največji evropski proizvajalec avtomobilov ustvaril donosnost 3,6 odstotka, kar je za več kot dva odstotka manj kot lani. 

Padci prodaje na ključnem kitajskem trgu so prizadeli tako glavno znamko VW kot tudi pomembni Porsche in Audi. Donosnost osnovne blagovne znamke VW po devetih mesecih znaša le še dva odstotka, kar po besedah finančnega direktorja Arna Antlitza kaže na "nujno potrebo po znatnem znižanju stroškov in povečanju učinkovitosti".

Analitiki so ob koncu septembra, ko je VW znižal celoletno napoved dobička, pričakovali tako močan upad operativnega dobička. Osrednja blagovna znamka je namreč v resni krizi. VW je prvič v svoji zgodovini napovedal zapiranje tovarn v Nemčiji, pri čemer bodo po podatkih sveta delavcev prizadete vsaj tri tovarne, kar pomeni tudi obsežno zmanjšanje števila zaposlenih. Sindikat delavcev temu odločno nasprotuje. 

Pogajanja o novi kolektivni pogodbi se bodo danes v Wolfsburgu nadaljevala, pri čemer ostajajo odnosi med sindikatom IG Metall in VW zelo napeti, poroča merkur.de.

Neto dobiček je medtem padel še bolj kot operativni dobiček – za 64 odstotkov na približno 1,6 milijarde evrov. Na dobiček vpliva tudi visoka cena prestrukturiranja, ki znaša 2,2 milijarde evrov v letošnjem letu. Fiksni stroški in izdatki za nove izdelke so narasli, pri čemer je donosnost pred enkratnimi učinki znašala 6,5 odstotka za zadnjih devet mesecev.

Antlitz je izpostavil zahtevne tržne razmere. V tretjem četrtletju se je svetovna prodaja zmanjšala za sedem odstotkov na nekaj manj kot 2,2 milijona vozil, pri čemer so osebne znamke na Kitajskem utrpele dvomestne padce. Volkswagen tam ponuja premalo električnih vozil, zato kupci večinoma prehajajo na električne avtomobile domačih proizvajalcev. Povpraševanje po bencinskih avtomobilih, pri čemer so bili nemški proizvajalci desetletja vodilni, upada. Pozitivna novica pa je povečan obseg naročil v zahodni Evropi, kar naj bi po besedah Antlitza podjetju prineslo spodbudo za četrto četrtletje.

Volkswagenovo vodstvo po poročanju časopisa Handelsblatt še vedno poskuša preprečiti zaprtje tovarn v Nemčiji z varčevalnimi ukrepi, kot so zmanjšanje plač in bonitet. Po predlogu bi lahko 10-odstotno znižanje plač v osnovni znamki VW prihranilo skoraj 800 milijonov evrov letno.

Težave pa niso le v Nemčiji. Nemški proizvajalec avtomobilov Audi, ki je hčerinsko podjetje skupine Volkswagen, bo 28. februarja prihodnje leto zaprl svojo tovarno v Bruslju, je vodstvo podjetja sporočilo na posebnem sestanku sveta delavcev v torek. Vodstvo je dodalo, da še vedno potekajo pogovori s potencialnim kupcem, ki bi prevzel belgijsko tovarno, ki že več mesecev zaradi slabih prodajnih rezultatov in krize v matični družbi Volkswagen Group čaka na dokončno odločitev.

Čeprav odpuščanja v tovarni niso predvidena pred začetkom leta 2025, se vodstvo tovarne še naprej pogaja z morebitnim investitorjem. Ta morda ne bo nadaljeval proizvodnje osebnih vozil, ampak bi lahko tovarno namenil proizvodnji gospodarskih vozil. Sindikati so kot enega izmed možnih novih lastnikov že predlagali proizvajalca traktorjev.

Sredi septembra so pred tovarno v Bruslju potekale množične demonstracije, na katerih so se zaposleni in podporniki zavzeli za ohranitev delovnih mest in obstoja tovarne.

Medtem pa v nNemčiji dogajanje v industriji vse bolj maje tudi vlado. Kot izpostavlja merkur.de je včeraj, ravno ob gospodarskem vrhu kanclerja Olafa Scholza in finančnega ministra Christiana Lindnerja, prispela novica, ki bi marsikateremu zelenemu pričarala nasmeh na obraz: v Nemčiji še nikoli od združitve ni bila poraba energije tako nizka, kot je letos. Proces dekarbonizacije torej poteka, hkrati pa sproža želeno, vendar boleče prestrukturiranje, ki sili nemško industrijo, da išče ugodnejše pogoje za delo in energijo izven Nemčije, kjer ni visokih stroškov dela, davkov in omejitev na področju jedrske energije.

Vendar pa se vladajoča nemška politika upira sprejemanju odgovornosti. Napake pri upravljanju Volkswagna so nedvomno prispevale k težki krizi proizvajalca avtomobilov, vendar pojasnjujejo le del težav. Kriza je v veliki meri tudi posledica političnih slabosti lokacije – visoki stroški energije in obremenjujoča birokracija – ter dejstva, da je bila zvezna dežela Spodnja Saška kot solastnica VW pod vodstvom SPD vedno vpletena v podjetje, s čimer so zavirali potrebne prilagoditvene procese. SPD je v Wolfsburgu skušala ustvariti svoj delavski raj, kar je le še poslabšalo gospodarske razmere.

Težko je razumeti, zakaj za proizvodnjo enega avtomobila Nissan v Evropi zadostuje 14,2 delovnih ur, za Ford 16,6 ur, medtem ko za Volkswagnov avtomobil kar 35,2 ur – rekord v Evropi in najverjetneje tudi v svetu. Zaradi visokega števila zaposlenih in nadpovprečnih plač v tej industriji VW preprosto ni več konkurenčen. Podjetje se tudi ne more preusmeriti v premium segment, kot sta to storila BMW in Mercedes.

Scholz je zavzel stališče, da delavci ne smejo plačati cene za neuspehe vodstva, ki ga je politika pogosto usmerjala. S tem pa nadaljuje z neugodnim trendom političnega vmešavanja v poslovne odločitve, menijo kritiki.

Ta pristop kanclerja, ki se zavzema za delavske pravice, je poceni predvolilna strategija in ignoriranje resničnih problemov v industriji, dodajajo in menijo, da bi se moral Scholz raje zavzemati za spremembe na evropskem parketu. Saj da dodatne obremenitve niso združljive s preživetjem nemške avtomobilske industrije, ki se že tako bori za konkurenčnost in obstoj na globalnem trgu.

Scholz je sicer včeraj po srečanju s predstavniki industrije in sindikatov pozval k oblikovanju "Pakta za industrijo" – s konkretnimi ukrepi za krepitev nemškega gospodarstva, medtem ko je Lindner poudaril potrebo po usklajenih odločitvah vladajoče koalicije v prihodnjih tednih.

Na srečanju je sodelovalo 13 predstavnikov industrijskih združenj, sindikatov in nekaterih izbranih podjetij. Po besedah tiskovnega predstavnika vlade Steffena Hebestreita naj bi se isti krog ponovno srečal 15. novembra.