Po štirih letih v Beli hiši ostaja enako skrivnostna, kot je bila, ko je tja prišla

Melania Trump. Na prvi pogled nekoliko hladna in zelo zadržana ameriška prva dama. A če gre verjeti govoricam, je bilo za štirimi stenami Bele hiše zadnja štiri leta vse prej kot dolgočasno. Za to naj bi bilo krivo predvsem rivalstvo in leden odnos med Melanio in prvo hčerko Ivanko, ki naj bi bila Donaldu Trumpu celo ljubša od soproge. Čeprav je svet celoten mandat ugibal o odnosu prvega para, jasnega odgovora ni. 

Kritiki menijo, da njuna telesna govorica, ko sta skupaj, kaže na to, da bi Melania najraje pobegnila. Ljubitelji te teorije menijo, da je bila dokaz za to že inavguracija, ko se je Melaniin nasmejani obraz nakremžil takoj, ko je Donald odvrnil pogled. A kot smo kasneje izvedeli od nekdanje prijateljice, je bila resnica vsaj o tistem dogodku precej manj škandalozna. 

"Zgodba za tem posnetkom je, da jo je Barron brcnil v gleženj. V tistem trenutku jo je zato zelo zabolelo, tako da je bil tisti izraz odraz bolečine, ne odpora," je razkrila. 

Javnost je dobila pojasnilo, Melania pa ob tem najbrž ni čutila le odpora, ampak tudi gnev. Vse to so namreč razkritja njene nekdanje prijateljice, ki je na podlagi njunih zasebnih pogovorov spisala knjigo. 

In medtem ko se je Melania skušala izogibati javnosti, si je ta o njej ustvarjala svojo podobo, ki je najbrž daleč od resnične Melanie. Te ne ameriška in ne slovenska javnost očitno nikoli ne bosta spoznali. 

Ameriški mediji so bili do prve dame štiri leta večinoma neusmiljeni, Trumpovi kritiki za njimi niso zaostajali. V državi, kjer naj bi bila cenjena multikulturnost, še vedno ne manjka zbadljivk na njen račun, čeprav prva dama nikoli ni dajala drugačnega vtisa od tega, da ima novo domovino rada. Prevzela je tudi nekaj moževe politične retorike. 

Medtem ko so Trumpovi podporniki prepričani, da je modna ikona, borka za boljše priložnosti otrok in ženska, ki je v Belo hišo vrnila tradicionalne vrednote, ji kritiki očitajo, da je lepo oblečena Trumpova lutka brez vsebine, da ne odraža ideala samozavestne in ambiciozne ženske današnjega časa, in da daje ženskam slab zgled s tem, ko ostaja z moškim, ki ne ceni žensk, ter da na funkciji prve dame ni pustila svojega pečata. A pravzaprav se je Melania lotila pomembnih projektov, kot je skrb za dobro počutje otrok, varnost na spletu ali boj proti rak rani ZDA – zasvojenosti. Le da to seveda ni končalo na naslovnicah. Melania tako po štirih letih v Beli hiši ostaja enako skrivnostna, kot je bila, ko tja prišla. 

Kakšna bo njena zapuščina?

Igor Omerza, soavtor knjig o Melanii, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da Melanio danes bolje poznamo, ker sta bili o njej napisani dve izvrstni knjigi. "Njena zapuščina bo veliko manjša, kot je bila zapuščina žene Baracka Obame. Treba je vedeti, da čeprav je Trumpu res umaknila roko ali bila jezna nanj, ga je v javnosti vedno branila. Nastopala je bolj milo, omilila je njegovo grobost."

Bogomil Ferfila pa je povedal, da je težko zaupati levim ali desnim medijem. "Jaz bi jo ocenil kot pozitivno, lotila se je prenove Bele hiše, vrta, ki je bil v slabem stanju, bila je modna ikona, podpirala je otroke mimo Trumpove politike, v očeh številnih Američanov je zapisana predvsem kot dama, ki se je držala v ozadju, kar ljudje cenijo. Ga je pa podprla, ko je bilo treba." 

Kaj pa pomeni to, da v štirih letih nismo slišali niti enega njenega nagovora v slovenščini? Melania se je domovini praktično odpovedala, njen edini odnos z njo je preko odvetniške pisarne, pravi Omerza. "Vse, kar se napiše o njej, ni res, vse se iz njenega štaba zanika." 

Se torej Melania sramuje tega, da je iz Slovenije? "Slovenija ji niti ni dala neke velike priložnosti. Če bi bila Hrvatica, bi ji tam postavili grandiozen kip in se ji poskušali prikupiti, mi pa ne moremo reči, da se je slovenska politika kaj prida prikupila njej ali Trumpu ... Morda, če bi bila poročena z Obamo, bi jo Slovenija podprla. Slovenija pa ima mačehovski odnos do nje. V svetu glamurja Slovenija nikoli ni in ne bo imela take zvezdnice, kot je Melania Trump," je prepričan Ferfila. Omerza pa je pripomnil, da Melania že v predvolilni tekmi ni nikoli spregovorila slovensko, in tudi preden je postala ameriška prva dama, ni imela nobenega odnosa s svojo domovino. 

Kaj pa bo pomenila zmaga Bidna oz. Trumpa v odnosih do Slovenije? Omerza meni, da bi bilo glede na to, da je Janez Janša podprl Trumpa, bolje, da zmaga on. "Problem Trumpa, če ne bo predsednik, je, da bo šel skozi nekaj hudih pravosodnih postopkov. Morda bo potem zanimivo, saj bo lahko prišlo do razkola med njima."

Ferfila pa meni, da se bodo vlade v Sloveniji hitro menjale in tako nekih tesnih odnosov z ZDA ne bo, ključna je orientacija Slovenije na Evropo. "Pri Američanih šteje predvsem to, koliko kupiš tam in koliko vojakov daš, tu pa Slovenija zaostaja."