Ob prihodu Zelenskega v Dubrovnik 'ukrepi brez primere', odpadel je tudi pouk

V Dubrovniku poteka vrh Ukrajina–jugovzhodna Evropa, ki ga s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem soorganizira ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Gre za tretji vrh v tej obliki (prvi je bil avgusta 2022 v Atenah, drugi februarja 2024 v Tirani), glavni cilj dubrovniškega srečanja pa je izraziti solidarnost in podporo držav jugovzhodne Evrope Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, poroča hrvaški portal Net.hr.

Čeprav ne gre za prvi tovrstni dogodek v Dubrovniku, strokovnjaki pravijo, da tokrat na obisk prvič prihaja visoki gost, ki mu grozi nenehna nevarnost. Hrvaški strokovnjak za varnost Bono Marjanović je za HTV pojasnil, da so uvedeni številni ukrepi: od ukrepov za zavarovanje poti do ukrepov nadzora hrane in pijače. 

"Tudi protieksplozijski ukrepi, varovanje poti, mejna kontrola, kontrola tujcev, kontrola domačinov. Pravzaprav vsi ukrepi, kar si jih lahko zamislimo," je povedal in naštel drone, ostrostrelce, mornarico in letalstvo. Dodal je še, da predvideva, da bodo za izvedbo vrha angažirali do 1500 ljudi. "To je zelo groba ocena," je pripomnil. 

Prišel naj bi tudi srbski predsednik Vučić, hrvaški predsednik Milanović ni bil povabljen

Po neuradnih informacijah portala Net.hr se bo vrha udeležil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, čeprav je bil pred tem za najvišjega predstavnika države napovedan minister za zunanje zadeve Marko Đurić. Po navedbah virov iz hrvaške vlade naj bi se sicer vrha poleg Zelenskega in Plenkovića udeležili visoki predstavniki 12 držav v regiji, med njimi trije predsedniki, pet predsednikov vlad in štirje zunanji ministri. 

Med udeleženci so slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, predsednik Črne gore Jakov Milatović in predsednica Kosova Vjosa Osmani ter pet predsednikov vlad: predsednik grške vlade Kiriakos Mitotakis, bolgarske Dimitar Glavčev, albanske Edi Rama, severnomakedonske Hristijan Mickoski in predsednica Sveta ministrov BiH Borjana Krišto. Na ravni zunanjih ministrov bodo zastopane Turčija, Romunija in Moldavija.

Po poročanju Indexa bodo udeleženci vrh izkoristili tudi za vrsto bilateralnih srečanj, srečanja v Dubrovniku pa se bosta udeležila tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica in generalni sekretar OECD Mathias Cormann.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović ni bil povabljen.

Obsodba ruske agresije, zahteva po pregonu vojnih zločinov, podpora članstvu v Natu

Glavne točke deklaracije naj bi vključevale obsodbo ruske agresije, podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s polotokom Krim, podporo mirovnemu načrtu predsednika Zelenskega, zahtevo po pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, podporo evropski integraciji Kijeva in članstvu v Natu, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, ter podporo energetski varnosti in obnovi Ukrajine po koncu vojne.

Plenković in Zelenski naj bi podpisala tudi sporazum o sodelovanju med Hrvaško in Ukrajino, s katerim bi formalizirala že obstoječe aktivnosti med državama, predvsem na področju humanitarne pomoči, razminiranja in pregona vojnih zločinov. Kot še poroča Net.hr, bi po navedbah virov iz vlade sporazum "pomoč, ki jo Hrvaška že zagotavlja Ukrajini, postavil v bolj dolgoročne okvirje".