Zelenski: Vojna v Ukrajini bi se lahko končala do prihodnjega leta

V Dubrovniku poteka vrh Ukrajina–jugovzhodna Evropa, ki ga s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem soorganizira ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Gre za tretji vrh v tej obliki (prvi je bil avgusta 2022 v Atenah, drugi februarja 2024 v Tirani), glavni cilj dubrovniškega srečanja pa je izraziti solidarnost in podporo držav jugovzhodne Evrope Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, poroča hrvaški portal Net.hr.

Zelenski je v svojem nagovoru dejal, da je treba krepiti zmogljivosti za boj proti destabilizacije Evrope in sveta. "Če bi Rusiji uspelo podrediti našo državo in ogroziti celotno vzhodno Evropo, bi nato brez dvoma poskušala destabilizirati Balkan," je opozoril.

Destabilizacijo Evrope lahko po njegovem prepričanju zagotovi ukrajinski načrt, ki lahko po njegovih besedah premosti vrzel, ki trenutno preprečuje mir. "Ko se bo ta načrt začel uresničevati, bo Rusija izgubila svojo moč, ki ji omogoča, da predstavlja grožnjo za vso Evropo," je menil. Ključni partner pri uresničitvi tega cilja je po njegovih besedah Evropska unija, k pomoči pa je pozval tudi udeležence vrha. "Kljub velikim političnim napetostim moramo poskrbeti, da bo naša enotnost v Evropi ohranila stabilnost," je dejal ukrajinski predsednik.

Poudaril je, da je za mir v Ukrajini ključno njeno članstvo v Natu in EU, in ocenil, da bi se Ukrajina lahko približala stabilnosti in miru do prihodnjega leta."Vidimo priložnost na bojišču, da resnično sprožimo akcijski načrt, ki nam bo omogočil, da končamo to vojno do leta 2025," je ocenil Zelenski in poudaril, da se zanašajo na podporo Velike Britanije, Italije, Francije, Nemčije in ZDA.

Hrvaški premier Andrej Plenković, ki je gostil današnji vrh, je medtem izrazil prepričanje v zmago Ukrajine. Izrazil je tudi podporo mirovnemu načrtu Zelenskega, s katerim sta danes pred zasedanjem voditeljev podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju in hrvaški podpori Ukrajini.

Glavne teme današnjega zasedanja v Dubrovniku so bili odnosi Ukrajine z EU in nadaljnja podpora tej državi. Voditelji so sprejeli tudi skupno deklaracijo, ki poziva k nadaljevanju podpore Ukrajini in širitvenega procesa EU.

Skupna izjava vsebuje tudi obsodbo ruske agresije, podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s polotokom Krim, in podporo mirovnemu načrtu Zelenskega. Vključuje tudi zahtevo po pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, podporo članstvu Ukrajine v EU in Natu, ko bodo izpolnjeni pogoji za to, ter podporo energetski varnosti in obnovi Ukrajine po koncu vojne.

Na današnjem vrhu so poleg Zelenskega sodelovali predsednici Slovenije in Kosova, predsednika Črne gore in Srbije, predsedniki vlad Grčije, Bolgarije, Albanije in Severne Makedonije, predsednica sveta ministrov Bosne in Hercegovine ter trije zunanji ministri. Hrvaški predsednik Zoran Milanović ni bil povabljen.

Šlo je za tretje srečanje voditeljev v tem formatu, pred današnjim sta dve zasedanji v okviru vrha potekali avgusta lani v Atenah in februarja v Tirani.

Slovenija močno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, je po udeležbi na današnjem vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa sporočila predsednica Nataša Pirc Musar. Odločno je obsodila rusko agresijo in zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini

"Pozdravljam današnje srečanje, saj predstavlja dodatno platformo za izražanje naše solidarnosti z Ukrajino in potrjuje našo neomajno podporo njenim ključnim vrednotam," je dejala Pirc Musar. Pri tem je poudarila, da Slovenija odločno obsoja rusko agresijo proti Ukrajini.

Opozorila je na zaskrbljujoča poročila o naraščajočem številu civilnih žrtev ter izpostavila dosedanja prizadevanja Slovenije pri pomoči Ukrajini, vključno z vojaško in humanitarno podporo. "Slovenija pomaga Ukrajini od prvega dne ruske agresije in tako bo ostalo, dokler bo to potrebno," je zagotovila.

Ob koncu razprave je izrazila zadovoljstvo nad skupnimi prizadevanji v podporo Ukrajini in poudarila pomen evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije. "Slovenija bo ostala trden zagovornik širitve, saj verjamemo, da je to ključna naložba v varnost, stabilnost in blaginjo Evrope," je dodala.

Strogi ukrepi

 Hrvaški strokovnjak za varnost Bono Marjanović je za HTV pojasnil, da so bili zaradi prihoda visokega gosta, ki mu grozi nenehna nevarnost, uvedeni številni ukrepi: od ukrepov za zavarovanje poti do ukrepov nadzora hrane in pijače. 

"Tudi protieksplozijski ukrepi, varovanje poti, mejna kontrola, kontrola tujcev, kontrola domačinov. Pravzaprav vsi ukrepi, kar si jih lahko zamislimo," je povedal in naštel drone, ostrostrelce, mornarico in letalstvo. Dodal je še, da predvideva, da bodo za izvedbo vrha angažirali do 1500 ljudi. "To je zelo groba ocena," je pripomnil.