Kako bomo (pre)živeli brez ledenikov?

Švicarski ledeniki so ena najpomembnejših turističnih točk, saj pozimi privabljajo smučarje, poleti pa plezalce in pohodnike. Poleg tega pa so bistveni za oskrbo Evrope z vodo. Umik ledenih struktur se drastično pospešuje v času, ko je vpliv podnebnih sprememb vse večji. 

V Švici na 3000 metrih nadmorske višine pričakujete, da boste videli led. Toda nad vasjo Les Diablerets, kjer obratuje žičniško podjetje Glacier 3000, so zdaj ogromna območja golih skal.

Na dveh ledenikih Tsanfleuron in Scex Rouge se je led toliko skrčil, da sta se razdelila ter razkrila svoja tla, ki jih tisoče let ni bilo sploh videti. "Ena glavnih znamenitosti izginja pred našimi očmi," pravi Bernhard Tschannen, ki vodi podjetje. Obiskovalci so Švico obiskovali predvsem zaradi ledenikov, do nedavnega so lahko hodili tudi po neokrnjenem modrem ledeniku. Zdaj je ta led razbit, ostali so kamni, blato in luže. Sprememba je dramatična.

"Natančno opazovanje pospešenega umika ledenika in kvantificiranje njegovih zgodovinskih razsežnosti je pomembno, ker nam omogoča, da sklepamo o odzivih ledenikov na spreminjajoče se podnebje," je Daniel Ferinotti objavil v študiji v znanstveni reviji Cryosphere.

Znanstveniki že leta spremljajo krčenje alpskih ledenikov. Skupna študija züriškega zveznega tehnološkega inštituta in švicarskega zveznega urada za krajino je primerjala topografske slike ledenikov iz tridesetih let prejšnjega stoletja s tistimi iz zadnjih 10 let. Ugotovitve so v skladu z dolgoletnimi dokazi, da se evropski ledeniki krčijo in da obstaja neposredna povezava med izgubo ledu in globalnim segrevanjem. Ledeniki so prvi v vrsti, ki se odzovejo na spremembe temperature.

Mauro Fischer, glaciolog na Univerzi v Bernu, je odgovoren za spremljanje ledenikov Tsanfleuron in Scex Rouge. Vsako leto spomladi namesti palice za merjenje ledu, poleti in jeseni pa jih redno kontrolira. Julija letos je bila sprememba precej očitna in drastična. Palice so namreč popolnoma padle iz ledu in obležale na tleh. Njegove meritve ledu, kot pravi, so bile "daleč od tistega, kar smo kadar koli izmerili od začetka spremljanja ledenikov".

Otoplitev s seboj prinaša nevarnost. V slovitem letovišču Zermatt so morali zapreti plezalne poti do Matterhorna, ker je s taljenjem ledenikov skala postala nestabilna. Richard Lehner, gorski vodnik Zermatta, je to poletje porabil manj časa za plezanje in več časa za popravljanje ali preusmerjanje tveganih poti. 

Taljenje ledenikov razkriva tudi dolgoletne skrivnosti. To poletje so iz ledenika Aletsch prikukale razbitine letala, ki je strmoglavilo leta 1968. Odkrili so tudi trupla alpinistov, ki so bili desetletja pogrešani, a jih je led odlično ohranil.

Toda posledice izgube ledu so veliko širše od škode za lokalni turizem. Ledenike pogosto imenujemo vodni stolpi Evrope. Shranjujejo zimski sneg in ga poleti nežno izpuščajo ter tako zagotavljajo vodo za evropske reke in pridelke ter za hlajenje jedrskih elektrarn.

Posledice so se poznale povsod. Že to poletje je bil tovorni promet po Renu v Nemčiji prekinjen, ker je vodostaj prenizek za težko natovorjene barke. V Švici umirajoče ribe naglo rešujejo iz preplitvih in pretoplih rek. V Franciji in Švici so morale jedrske elektrarne zmanjšati zmogljivost, ker je voda za njihovo hlajenje omejena.

Samuel Nussbaumer iz svetovne službe za spremljanje ledenikov pravi, da trenutne napovedi kažejo, da bo do konca stoletja edini preostali led visoko v gorah. "Nad 3500 metrov bo čez 100 let še vedno nekaj ledu. Torej, če tega ledu ne bo več, ne bo nič več vode."

Včasih so se v Zermattu bali, da ledeniki ne bodo segali predaleč v dolino in prekrili njihovih pašnikov. Danes pa imamo, po besedah strokovnjakov, drugačno veliko težavo.

"Imamo problem," pravi gorski vodnik Lehner. "Povsod po Evropi, ne samo tukaj v gorah. Ti ledeniki, ta voda, ne vem, kako bomo živeli brez ledenikov."