Švica pod šestimi metri vode: toliko je vsako leto izgubijo ledeniki

Svet izgublja ledenike. Dejstvo, ki je že dolgo znano. Nova raziskava pa je pokazala, da se to dogaja vedno hitreje. 

Mednarodna skupina raziskovalcev je sploh prvič doslej pod drobnogled vzela vseh 220 tisoč ledenikov na Zemlji, z izjemo ledenega pokrova na Antarktiki in Grenlandiji. Ugotoviti so želeli, kako hitro izginja led. V ta namen so analizirali posnetke Nasinega satelita Terra, ki so nastali v obdobju od leta 2000 do 2019, izsledke pa objavili v ugledni znanstveni reviji Nature.

Izračunali so, da so v tem obdobju ledeniki po svetu na leto v povprečju izgubili kar 267 milijard ton vode. S tolikšno količino bi lahko celotno Švico potopili pod šest metrov vode – vsako leto, so ponazorili znanstveniki pod vodstvom Romaina Hugonneta z univerz v Zürichu in Toulousu. Med letoma 2000 in 2004 so izgube znašale približno 227 milijard ton letno, med letoma 2015 in 2019 pa 298 milijard, kar pomeni, da so se v samo 15 letih povečale za kar 31 odstotkov. 

Najhitreje se talijo ledeniki v Alpah, na Aljaski in Islandiji, avtorje pa bolj kot to skrbi umikanje mogočnih ledenikov v Pamirju, Hindukušu in Himalaji, ki zagotavljajo vodo kar 1,5 milijarde prebivalcem. "V suhem obdobju leta je taljenje ledenikov pomemben vir vode za reke v porečju Gangesa, Bramaputre in Inda," je spomnil Romain Hugonnet. "Če se bo krčenje himalajskih ledenikov nadaljevalo, se lahko gosto poseljena Indija in Bangladeš v nekaj desetletjih soočita s pomanjkanjem vode in hrane."

Taljenju ledenikov je v obravnavanih dveh desetletjih mogoče pripisati petino skupnega dviga vodne gladine – v povprečju je to 0,74 milimetra na leto. 

A ugotovitve vendarle niso samo pesimistične. Žarek upanja daje dejstvo, da se je na nekaterih območjih – na Islandiji, v Skandinaviji in na vzhodi obali Grenlandije – taljenje ledu celo upočasnilo. 

Raziskava bo vključena v naslednje poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). "Naše ugotovitve so pomembne na političnem nivoju. Svet mora ukrepati takoj, da prepeči najhujši scenarij podnebnih sprememb," je ob tem poudaril soavtor raziskave Daniel Farinotti, vodja skupine za glaciologijo na švicarskem Zveznem inštitutu za tehnologijo (ETH) s sedežem v Zürichu.

Svet bo do sredine stoletja izgubil 10 odstotkov ledenikov, tudi če nam uspe doseči pariške podnebne cilje

To pa je ugotovitev druge raziskave o stanju svetovnih ledenikov, ki so jo opravili ekskluzivno za časnik Guardian. 

Na najbolj prizadetih območjih, med katerimi je tudi srednja Evropa in z njo Slovenija, se bodo ledeniki skrčili za več kot polovico, skupaj pa bo izginila desetina mase ledu. Temu se ne moremo izogniti in je posledica globalnega segrevanja, za katerega smo odgovorni ljudje. Lahko pa odločno ukrepanje tako držav kot posameznikov – tu so omenili ambiciozne cilje ZDA, Velike Britanije in drugih za zmanjšanje izpustov – močno omili posledice v drugi polovici tega stoletja. 

"Kar vidimo zdaj v gorah, je posledica izpustov toplogrednih plinov pred dvema ali tremi desetletji. Na nek način se zdi, da lahko izgubimo vsako upanje, ker je že prepozno, da bi ustavili taljenje številnih ledenikov. Vendar pa je pomembno, da se ljudje zavedajo, kako lahko današnje odločitve vplivajo na to, kako bo naš svet videti čez dve ali tri generacije," je komentiral avtor raziskave, glaciolog Ben Marzeion z univerze v Bremnu. 

Izračunal je, da bodo od leta 2021 do 2050 ledeniki izgubili 13.200 milijard ton, kar je toliko, kot če bi v naslednjih 10 letih vsako sekundo napolnil pet olimpijskih bazenov. Razlika med najboljšim in najslabšim scenarijev je zgolj 10 odstotkov, preostalih 80 je že izgubljenih. Zato pa imamo toliko večjo možnost vplivati na dogajanje v drugi polovici stoletja. Današnje odločitve so, kot je poudaril tudi Marzeion, še kako pomembne. 

Posledice

Taljenje ledenikov povzroča dvig morske gladine. Do leta 2100 se bo ta, odvisno od tega, za koliko nam bo uspelo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, zvišala za od 79 do 159 milimetrov. Ogrožena je stabilnost rečnih sistemov. Številne alpske reke se, na primer, poleti napajajo z vodo iz ledenikov. Taljenje bi pomenilo, da bodo najprej imele več, z leti pa vse manj vode.  1,9 milijarde ljudem, največ v Indiji in na Kitajskem, pa kot posledica taljenja ledenikov grozi pomanjkanje vode.