Janković na Rožniku: Še vedno verjamem v slogan 'delu čast in oblast'

Sinoči, na predvečer praznika dela, so po državi potekala številna kresovanja, danes pa po tradiciji sledijo budnice, pohodi in rajanja okoli mlaja.

Janković na Rožniku izpostavil pomen delavskih pravic

Dopoldne se je na Rožniku začela prvomajska proslava z govorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kot je povedal, so najpomembnejši kapital v vsakem podjetju in družbi so ljudje. Po njegovih besedah smo si dolžni prizadevati za dobro opravljeno, a tudi dobro plačano delo. Ob tem je pozdravil prizadevanja sindikatov za krepitev delavskih pravic.

Kot je poudaril Janković, še vedno verjame v slogan "delu čast in oblast". Veseli ga, da ima Slovenija sindikate, ki so ne le močni in odločni, temveč tudi razumejo aktualne razmere.

Pozdravil je ukrepe, ki jih je na področju pokojnin in zdravstva sprejela aktualna vlada. Med preostalimi izzivi za slovensko družbo je med drugim izpostavil zagotavljanje zadostnega števila javnih najemnih stanovanj.

Kritičen je bil do pobudnikov zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. "V resnici namreč ne gre za pokojnine naših kulturnikov, temveč preštevanje pred volitvami," je dejal.

Opozoril je tudi na "izjemno težke razmere" v svetu, ki jih po njegovih besedah zaznamujejo naraščajoče geopolitične napetosti. Kot je dejal, se je človeštvo znašlo na razpotju: "Imamo samo dve možnosti. Prva možnost je mir in ta je nujno potreben, druga možnost pa je, da nas ni več. Verjamem v prvo možnost."

Vlaganje v oboroževanje je po njegovih besedah nesmiselno. "Namesto orožja proizvajajmo - simbolično povedano - traktorje, da lahko vse puščave spremenimo v njive, da bomo imeli zadosti hrane za vse prebivalce," je dodal.

Sindikalne organizacije so vabile tudi na prireditve na Križni Gori pri Škofji Loki, Celjski koči, Kremžarjevem vrhu, Debencu pri Mirni in Lisci. Pestro je tudi drugod po državi.

Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.

Za mednarodni praznik je 1. maj razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Kot so pred letošnjim praznikom poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nas 1. maj vsako leto spomni, da delavske pravice, solidarnost in socialna varnost niso samoumevni, ampak krvavo priborjen družbeni dosežek. "V luči negotovih ekonomskih in geopolitičnih sprememb ter digitalizacije dela pa se moramo truditi, da se priborjene pravice ne zmanjšujejo pod pritiski kapitala, ampak se razvijajo in dopolnjujejo," so navedli.

Pirc Musar: Delo mora ostati vrednota, ne breme

Praznik dela nas po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Kot je izpostavila v poslanici, pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja.

Danes, ko se svet dela zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov spreminja hitreje kot kadar koli prej, moramo po njenih besedah v središče znova postaviti človeka. "Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost," je poudarila v poslanici.

Poudarila je pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. "Vsako delo šteje. Vsak človek šteje," je dodala.

V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami pa je po predsedničinih besedah naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. "Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe," je opozorila.

Ob prazniku dela je čestitala delavcem ter se zahvalila sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. "Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo," je prepričana.

Golob: Prihodnost mora temeljiti na spoštovanju dela

Da mora prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobru, pa je v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob. 

Prvi maj nosi pomembno zgodovinsko sporočilo o boju za delavske pravice - za pravice vseh, ki s svojim delom soustvarjajo naš vsakdan, je v danes objavljeni poslanici na spletnih straneh vlade zapisal premier. "Vaša predanost in prizadevnost sta vrednoti, ki ju danes praznujemo. A še pomembnejše od praznovanja je njuno trajno prepoznavanje tudi s strani države, ki ji dajete in ki vam mora znati vračati," je navedel.

Pravice, ki jih danes uživamo, po njegovih besedah niso samoumevne: "Dosežene so bile s trudom in vztrajnostjo generacij pred nami. Naša skupna odgovornost je, da jih varujemo, razvijamo in krepimo. Dostojno delo, pravično plačilo in varni pogoji za delo morajo ostati temelj sodobne in napredne družbe."

Slovenija ostaja zavezana vrednotam solidarnosti, pravičnosti in dostojanstva, je poudaril. Vztraja pri razvoju socialne države, ki temelji na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem šolstvu in zaščiti najranljivejših.

"Vemo, da je dostop do zdravstvenih storitev eden temeljnih pogojev za dostojno življenje, zato se je vlada zavezala ohraniti in razvijati kakovostno in dostopno javno zdravstveno oskrbo za vse ne glede na dohodek, kraj bivanja ali življenjske okoliščine," je dejal.

Krepitev javnega zdravstva in javne zdravstvene mreže je po njegovih besedah bila in ostaja ključna prednostna naloga te vlade. "To je obljuba, ki smo jo dali ljudem, in naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh. K temu smo se zavezali in tako bomo nadaljevali," je zapisal.

Kot je dodal, naj nas danes in vsak dan vodi misel pisatelja in tržaškega Slovenca Borisa Pahorja: "Kjer ni spoštovanja do človeka, tudi delo nima dostojanstva."