Posodobljeno 3176-stransko poročilo dopolnjuje obstoječe podatke o nezakonitih vračanjih, ki so jih organizacije, članice BVMN, začele zbirati pred petimi leti. Resnično število nezakonitih vračanj je verjetno še mnogo višje, poudarjajo avtorji poročila, ki je dostopno na spletni strani evropske parlamentarne skupine Levica.
V nezakonite prakse je bilo po navedbah avtorjev poleg Slovenije vpletenih še 14 držav, in sicer Avstrija, Italija, Grčija, Hrvaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Bolgarija, Severna Makedonija in Albanija.
Pri BVMN, združenju, ki od leta 2016 beleži sporna ravnanja varnostnih organov na mejah EU, poudarjajo, da ne gre za sporadične primere nasilja, število incidentov pa po njihovem prepričanju v zadnjih letih narašča. Avtorji poročila policijske organe številnih držav na migrantskih poteh obtožujejo, da so se posluževali "grozljivih taktik odvračanja". Migrante naj bi tako pretepali, jim brili glave, jih prisilno slačili, spolno zlorabljali in jih napadali s psi.
"Nezakonita vračanja so nezakonita po mednarodnem pravu, a oblasti držav članic že dolgo ignorirajo takšne kršitve človekovih pravic, ki so v nasprotju z mednarodnimi obvezami EU," so zapisali pri mreži. Kot še opozarjajo, v zadnjem času beležijo vse več poskusov oblasti, da bi kriminalizirale in ovirale delo nevladnih organizacij.
Članici BMVN sta med drugim tudi slovenski nevladni organizaciji Infokolpa in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki sta sodelovali pri pripravi poročila, ki zajema obdobje več preteklih vlad, ne pa tudi aktualne pod vodstvom Roberta Goloba in odhajajoče ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar.
Slovenski avtorji iz omenjenih organizacij v obdobju od izdaje zadnje različice poročila, torej v letih 2021 in 2022, opisujejo nadaljevanje "sistematičnih praks pushbackov iz Slovenije na Hrvaško". Kot pojasnjujejo, slovenska Policija migrante vrača prek južne meje v skladu z meddržavnim sporazumom o vračanju, pri čemer pa morajo hrvaški varnostni organi odobriti takšno vračanje.
Kot navaja poročilo, izročitev na Hrvaško za migrante v praksi pomeni, da so tam lahko podvrženi nasilju, praviloma pa so nato nadalje izgnani v BiH ali Srbijo. Sklicujoč se na uradne podatke, poročilo ugotavlja, da je Slovenija od začetka 2018 do pomladi 2022 opravila 32.000 takšnih vračanj.
Število vračanj se je glede na navedbe avtorjev poročila letos bistveno zmanjšalo, v veliki meri zaradi nepripravljenosti hrvaških organov, da sprejmejo migrante, ki trdijo, da so v Sloveniji zaprosili za azil. Kljub temu slovensko-hrvaška meja še naprej ostaja nevarna za prečkanje, kot to potrjujeta tragična primera posameznika iz Bangladeša, ki je utonil v Kolpi, in 10-letne deklice iz Turčije, ki je utonila v Dragonji.
Iz objavljenih pričevanj je mogoče razbrati, da naj bi se tudi slovenski policisti posluževali nasilja v obliki poniževanja, brcanja in zastraševanja, nehumanemu ravnanju pa naj bi bili migranti še v bistveno večji meri podvrženi po tem, ko so jih slovenski organi izročili na Hrvaško.
O nepravilnostih pri ravnanju slovenskih organov je v svojem lanskem poročilu opozarjal tudi varuh človekovih pravic z ugotovitvijo, da je večina migrantov s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje.
Potem ko je prejšnji notranji minister Aleš Hojs pred letom dni najostreje zanikal, da bi slovenska policija izvajala pushbacke na meji, je njegova naslednica na čelu ministrstva Bobnarjeva julija letos sporočila, da imajo policisti zdaj nove usmeritve, po katerih morajo pri postopkih na meji evidentirati, da je bila obravnavana oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz Zakona o mednarodni zaščiti in evropske zakonodaje.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.