Hagija Sofija, nekdanji istanbulski muzej, odprl vrata petkovim molitvam

Petkove molitve so v ikonični zgradbi Hagija Sofija v Istanbulu prvič, odkar so slavni muzej spremenili v mošejo. "Muslimani so navdušeni, vsi želijo biti na odprtju," je v četrtek dejal istanbulski župan Ali Yerlikaya. Pred stavbo nekdanjega muzeja se je že pred začetkom petkove molitve zbralo več sto muslimanskih vernikov. V spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Pristojne oblasti so vernike pozvale, naj si zaradi epidemije covida-19 nadenejo zaščitne maske in spoštujejo priporočeno medsebojno razdaljo. Zaščitno masko je ob prihodu v mošejo nosil tudi Erdogan. 

1.500 let stara Unescova svetovna dediščina je leta 1934 postala muzej. Toda na začetku tega meseca je turško sodišče Hagiji Sofiji razveljavilo muzejski status, rekoč, da njena uporaba drugega kot mošeja "zakonito ni mogoča". Turški predsednik Erdogan je nato napovedal, da bo svetovno znan muzej od 24. julija uporabljen kot mošeja za petkove molitve.

Potezo so kritizirali verski in politični voditelji po vsem svetu. Hagija Sofija je bila namreč zgrajena kot pravoslavna krščanska katedrala in je bila prvič spremenjena v mošejo po osmanskem osvajanju devet stoletij pozneje, poroča BBC. 

Zakaj je bila Erdoganova poteza sporna?

Islamistične skupine in pobožni muslimani v Turčiji so dolgo pozivali, naj Hagija Sofija ponovno postane mošeja, vendar so posvetni poslanci nasprotovali tej potezi. Ko je predsednik Erdogan 10. julija letos napovedal odločitev, da bo to storil, je njegova odločitev naletela na številne kritike.

Papež Frančišek se je odzval z besedami, da gredo njegove "misli v Istanbul", in dodal: "Mislim na sveto Sofijo in zelo me boli." Predstojnik vzhodne pravoslavne cerkve patriarh Bartolomej I. je opozoril, da bo preureditev zgradbe "razočarala milijone kristjanov" in zrušila dva svetova. Svetovni svet cerkva, ki šteje 350 cerkva kot svoje člane, je pozval k razveljavitvi odločitve in dejal, da bo ta posejala delitev. Unesco pa je dejal, da močno obžaluje to potezo, ki je še bolj sprožila napetosti s sosednjo Grčijo, v kateri živi več milijonov pravoslavnih privržencev.

Toda Erdogan je odločitev zagovarjal in poudaril, da je država uveljavila svojo suvereno pravico. "Po 86 letih bo Hagija Sofija spet služila kot mošeja, tako kot je Fatih, osvajalec Istanbula, nakazal v svojem dejanju," je dejal. Dodal je, da bo stavba ostala odprta za vse muslimane, nemuslimane in tuje obiskovalce.

Kako bodo videti molitve? 

Župan Yerlikaya je v televizijskem nagovoru v četrtek pozval udeležence petkove molitve, naj s seboj prinesejo "obrazne maske, molitveno preprogo, potrpežljivost in razumevanje", saj bodo upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Dodal je, da bodo v mošeji na voljo tudi zdravstveni delavci. V bližini mošeje so že od četrtka zvečer številne ceste zaprte za promet. Za varnost ob petkovi molitvi naj bi skrbelo več kot 20.000 policistov.

Turški minister za verske zadeve Ali Erbas je dejal, da se bo molitev lahko udeležilo približno 1.000 ljudi. Povedal je, da so bile v notranjosti narejene "spremembe" in da je pripravljena "postavitev vrta", ter dodal, da bo mesto ostalo odprto čez noč. Na stavbi Hagije Sofije je poslej zeleni znak, na katerem je z zlatimi črkami v turškem, arabskem in angleškem jeziku zapisano Hagija Sofija velika mošeja. Na tleh je razvita turkizna preproga pripravljena na molitve, krščanske relikvije pa so po poročanju prekrili z belimi zastirkami ali zakrili z osvetlitvijo. Med krščanskimi mozaiki, ki naj bi jih med muslimansko molitvijo zasenčili, je tudi mozaik Device Marije in Jezusa iz devetega stoletja. 

Kakšna je zgodovina?

Ikonična zgradba s kupolami stoji v istanbulskem okrožju Fatih, na zahodnem bregu Bosporja, s pogledom na pristanišče Zlatega roga. Zapletena zgodovina Hagije Sofije se je začela pred skoraj 1500 leti, ko je bizantinski cesar Justinijan leta 537 zgradil ogromno cerkev.

Leta 1453 je osmanski sultan Mehmed II. v uničujočem udarcu Bizantincev zajel Istanbul (prej znan kot Carigrad) in Hagijo Sofijo – pravoslavno krščansko katedralo – spremenil v mošejo za petkove molitve. Zunanjosti so dodali štiri minarete, okrašene krščanske ikone in zlate mozaike pa so prekrili s ploščami arabske verske kaligrafije. Po stoletjih v središču muslimanskega otomanskega imperija so jo leta 1934 spremenili v muzej, da bi Turčija postala bolj posvetna. Odtlej je postala eno najbolj priljubljenih turških znamenitosti, saj je lani sprejela več kot 3,7 milijona obiskovalcev.