Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil obžalovanje nad turško odločitvijo. Kot so zapisali na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje, je poudaril: "Hagija Sofija ima močno simbolno, zgodovinsko in univerzalno vrednost."
Tudi Francija obžaluje to odločitev turških oblasti. "Treba je ohraniti integriteto tega verskega, arhitekturnega in zgodovinskega dragulja, simbola svobode veroizpovedi, strpnosti in raznolikosti, vpisanega na Unescov seznam kulturne dediščine. Hagija Sofija mora še naprej predstavljati pluralnost in raznolikost verske dediščine, dialoga in strpnosti," je sporočil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian.
"Razočarani smo nad odločitvijo turške vlade, da spremeni status Hagije Sofije," je povedala tudi tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Morgan Ortagus. Ob tem je pozvala k enakopravnemu dostopu do znamenitosti za vse obiskovalce.
Za obžalovanja vredno so spremembo statusa tega muzeja označili tudi v Moskvi. Danes ni več veliko takšnih simbolov z večstoletno zgodovino, ki imajo tolikšen vpliv na človeštvo, je poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško. Moskovski patriarh Ilarion pa je dejal, da gre za udarec za pravoslavno krščanstvo.
Atene so medtem to označile za "zgodovinsko napako" turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. "Grčija obsoja takšno Erdoganovo ravnanje in bo storila vse, kar lahko, da bodo Turčijo doletele posledice," je sporočil tiskovni predstavnik grške vlade Stelios Pecas.
Spomnimo. Vrhovno turško upravno sodišče je v petek nekdanji istanbulski katedrali Hagija Sofija odvzelo status muzeja, s čimer je odprlo pot k temu, da bi lahko znova postala mošeja. Turški predsednik Erdogan je kmalu zatem podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve.
Prve molitve bodo v mošeji 24. julija, je napovedal. Dodal je, da bodo vrata Hagije Sofije "tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane".
Iz turškega urada za verske zadeve, ki po novem upravlja zgradbo, so danes sporočili, da so že začeli priprave za odprtje mošeje za molitve. Danes je tako zaprta za obiskovalce.
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.