Kavcijski sistem, kot ga poznajo tudi številne druge države, bi po ocenah okoljskega ministrstva pomenil dodaten korak naprej k še boljšemu upravljanju sistema ločevanja odpadkov. K njegovi uvedbi so vlado že večkrat pozvale nevladne organizacije, ima pa tudi nekaj nasprotnikov, denimo med malimi trgovci in v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije.
Doslej so bila v postopku priprave kavcijskega sistema opravljena temeljita strokovna in vsebinska usklajevanja z deležniki ter pridobljena mnenja javnosti, so povedali na ministrstvu. Ta so po njihovih navedbah pokazala podporo uvedbi sistema. Trenutno so v teku usklajevanja znotraj koalicije, odločitev o nadaljevanju pa se pričakuje do sredine maja, so dodali.

"Ta odločitev bo podlaga za pripravo zakonskega predloga in začetek zakonodajnega postopka. V primeru pozitivne odločitve je izvedba kavcijskega sistema v okviru mandata te vlade izvedljiva. Vlada torej nikakor ni opustila zaveze glede uvedbe sistema, temveč nadaljuje postopke v okviru predhodno zastavljenih časovnic," so še zapisali na ministrstvu.
V koalicijskih partnericah SD in Levici za zdaj še niso seznanjeni s kakšnim konkretnim predlogom za uvedbo kavcijskega sistema, v obeh pa poudarjajo, da je ta zapisan tudi v koalicijski pogodbi. "V Levici smo pobudo za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač prvič predstavili že leta 2017. Na naš predlog je bila ta zaveza nato vključena tudi v koalicijsko pogodbo trenutne vlade," so zapisali v najmanjši vladni stranki.
V Levici obžalujejo, da uvedba kavcijskega sistema še vedno ni doživela konkretnega premika. Tudi sami so na ministrstvu spraševali, kdaj bi bil sistem lahko uveden, in kot so razbrali iz odgovorov, celovitega osnutka zakona še ni, prav tako ni mogoče napovedati, kdaj bo predlog zakona vložen v parlamentarno obravnavo. Upajo pa, da se bo to zgodilo še pred poletjem.
V SD menijo, da ni potrebe po naglici. Uvedba kavcijskega sistema je v skladu z evropsko direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje je namreč za države članice obvezna le v primeru, če z drugimi ukrepi ne dosežejo vsaj 90 odstotkov ločeno zbrane embalaže pijač do leta 2029.
Podatki o tem deležu bodo v skladu z direktivo prvič zbrani za leto 2023 in naj bi bili objavljeni v kratkem. "Dosedanji trendi sicer nakazujejo, da je delež ločeno zbrane embalaže v Sloveniji visok in blizu ciljem, ki jih zastavlja direktiva, zato je morda mogoče zastavljene cilje doseči tudi z veljavnim sistemom oz. njegovimi izboljšavami," so zapisali v SD. V tem smislu se jim zdi aktualno tudi vprašanje, ali je uvedba kavcijskega sistema dejansko nujna.
Po mnenju SD bi se morali tudi zavedati, da uvedba kavcijskega sistema pomeni velike obveznosti tako za zbiralce embalaže kot tudi za potrošnike, ki bi nase prevzeli velik del odgovornosti, dela in stroškov zbiranja. Pri tem pa ni zagotovila, da se bo delež ločeno zbrane (oz. reciklirane ali ponovno uporabljene) embalaže z njegovo uvedbo dejansko dvignil.
V tej fazi bi se morali torej osredotočiti predvsem na doseganje ciljev, kot so zmanjšati oz. minimizirati količino nepotrebne in zavržene embalaže ter maksimalno povečati njeno ločeno zbiranje, reciklažo in ponovno uporabo, so še zapisali.
V zbornici komunalnega gospodarstva se z uvedbo kavcijskega sistema med drugim ne strinjajo, ker bi ta predstavljal vzporedni sistem zbiranja komunalne embalaže. Prepričani so, da sistem rešuje zelo majhen delež embalaže, dane na slovenski trg. Tako kot mali trgovci, ki opozarjajo, da za kavcijski sistem nimajo prostorskih, finančnih in kadrovskih potencialov, tudi v zbornici menijo, da so cilji evropske direktive tudi brez njega dosegljivi.
Na drugi strani v društvu Eko krog, kjer že od začetka vodijo kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema, vseskozi izpostavljajo, da bi ta skupaj z uvedbo polne proizvajalčeve razširjene odgovornosti prinesel prihranke pri virih in višjo stopnjo recikliranja odpadkov oz. izpolnjevanje visokih evropskih ciljev. Hkrati zavračajo argumente, da bi sistem prinesel višje stroške za gospodinjstva.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.