Britansko sodišče razsodilo: Assange ne bo izročen ZDA

Ustanovitelj WikiLeaksa je tako dosegel veliko zmago proti ameriškim oblastem, ki so mu očitale zaroto in kršitev zakona o vohunjenju. Njegovi zagovorniki in odvetniki so že prej zatrdili, da je bilo njegovo zdravje načeto in ogroženo v zaporu, saj trpi zaradi težav z dihali in je nagnjen k depresiji. Opozarjali so tudi, da obstaja nevarnost samomora, če ga izročijo ZDA in obsodijo na trajno zaporno kazen.

Kot je pojasnilo britansko sodišče, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi ga čakali v ZDA. Sodnica Vanessa Baraitser je izrazila skrb za Assangeovo duševno zdravje in odredila njegovo oprostitev. Dejala je še, da obstajajo dokazi o njegovih mislih na samopoškodovanje in samomor. "Splošen vtis je, da gre za depresivnega in občasno obupanega človeka, ki se boji za svojo prihodnost," je še povedala sodnica po poročanju tujih tiskovnih agencij. 

ZDA so 49-letnega Assangea leta 2010 obtožile v 18 zadevah zaradi uhajanja 500.000 tajnih dokumentov. Gre za zaupne dokumente, ki podrobno opisujejo ameriške vojaške operacije v Afganistanu in Iraku. Odločitev o izročitvi je bila sprejeta po več kot desetih letih mednarodnih pravnih zapletov in polemik. Na današnjo sodbo britanskega sodišča je mogoče vložiti pritožbo, kar pomeni, da bi se pravna saga lahko nadaljevala, preden bo sledila dejanska izročitev. Če bi ga v ZDA spoznali za krivega, Assangeu grozi do 175 let zapora.

Assange je na odločitev sodišča na prvi stopnji čakal v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh. "Ocenjujem, da postopki, ki ga čakajo v ZDA, gospodu Assangeu ne bodo preprečili, da bi našel pot, da stori samomor. Zaradi njegovega duševnega zdravja sem se odločila zavrniti izročitev," je na sodišču še pojasnila sodnica. Assange, ki je bil ob razglasitvi sodbe v sodni dvorani, si je ob odločitvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obrisal čelo, njegova zaročenka Stella Moris pa je planila v jok.

ZDA so že napovedale, da se bodo na odločitev kazenskega sodišča pritožile. Za to imajo 14 dni časa. Po poročanju britanskega BBC to pomeni, da Assangea ne bodo nemudoma izpustili iz zapora. Sicer se obe strani na odločitev sodišča lahko še pritožita. Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še precej časa.

Ameriški neprofitni Sklad za svobodo medijev je opozoril, da je primer proti Julianu Assangeu "največja grožnja svobodi medijev v ZDA v zadnjih desetletjih". "O zahtevi za izročitev ni bilo odločeno na podlagi svobode medijev, sodnica je odločila, da je ameriški sistem zaporov preveč represiven za izročitev," so zapisali v odzivu.

Žvižgač Edward Snowden je razsodbo pozdravil. "Hvala vsem, ki ste se zoperstavili eni največjih groženj svobodi medijev v zadnjih desetletjih," je sporočil.

Assangeova zaročenka je odločitev sodišča označila za zmago za Assangea, a poudarila, da ona in njuna sinova ne bodo praznovali, dokler se ne vrne domov. "Današnja zmaga je prvi korak k pravici v tem primeru. Zadovoljni smo, da je sodišče prepoznalo resnosti in nehumanost tega, kar je pretrpel in kar mu grozi, a ne pozabimo, da ZDA niso umaknile obtožnice," je dejala novinarjem pred sodiščem.

Ob tem je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj konča zadevo. "Gospod predsednik, porušite zidove zapora. Pustite najinima fantkoma, da imata očeta. Osvobodite Juliana, osvobodite tisk, osvobodite nas vse," je pozvala.

Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je poudaril, da je danes dan zmage za Assangea, da pa ni nujno dan zmage za novinarstvo. "Pri praznovanju bodimo previdni. Kot je rekla Stella, boja ne bo konec, dokler se ne bo Julian vrnil domov in bo z njo in fantoma," je dodal.

Generalni sekretar organizacije Novinarji brez meja Christophe Deloire je izpostavil, da je odločitev o neizročitvi Assangea ZDA zgodovinski trenutek za svobodo izražanja, saj ne predstavlja dodatne grožnje za preiskovalno novinarstvo. "Izročitev bi bila presedan. Za njegovo obrambo je to hudo olajšanje," je sporočil.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je pozdravila dejstvo, da Assangea ne bodo izročili ZDA, a da to ne opravičuje sodelovanja Velike Britanije v procesu, na katerem so sodili svobodi medijev in izražanja.

Washington vztraja, da je Assange obveščevalni analitičarki Chelsea Manning, ki je pred spremembo spola bila ameriški vojak Bradley Manning, pomagal pri kraji dokumentov in odkrivanju zaupnih virov po vsem svetu. Švedska je bila prva država, ki je leta 2010 izdala nalog za prijetje Assangea zaradi domnevnega posilstva, vendar so bile te obtožbe pozneje zavrnjene zaradi pomanjkanja dokazov. Toda Assange je kršil pogojni izpust in se odločil za beg iz Švedske ter za azil zaprosil na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je ostal od leta 2012 do 2019. Aprila 2019 je predsednik Ekvadorja Lenin Moreno azil preklical zaradi "agresivnega vedenja in ponavljajočih se kršitev mednarodnih konvencij". WikiLeaks še naprej trdi, da je Ekvador Assangeu nezakonito odvzel azil in kršil mednarodno pravo.

Še pred današnjo odločitvijo je Nils Melzer, posebni poročevalec OZN v boju proti mučenju, dejal, da bi izročitev "očitno kršila osnovna načela človekovih pravic, sodna pravila in pravno državo". Odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pozval, naj Assangea pomilosti, češ da "ni sovražnik ameriškega ljudstva". Dodal je še, da bi "oprostili pogumnega človeka, ki že več kot desetletje trpi krivico, preganjanje in ponižanje in samo zato, ker je govoril resnico".