Belgijskim kmetom prekipelo. S traktorji zasedli središče Bruslja

Kmetom v Belgiji je prekipelo. Iz Flandrije, večinoma kmetijskega severnega dela države, so s traktorji prihrumeli v Bruselj in za več ur zablokirali vse ceste in ulice. Kmetje vladi premierja Alexandra De Crooja očitajo, da bo z novimi ukrepi za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida in amoniaka pokopala kmetijstvo. Belgija tako kot Nizozemska močno presega dovoljeno mejo izpustov dušikovega oksida, ki jih določajo pravila Evropske unije. Kmetijstvo, predvsem intenzivna živinoreja, z gnojili in pesticidi povzroča največje onesnaženje tal in vode. Belgijska vlada zato načrtuje zaprtje največjih onesnaževalcev v kmetijstvu do leta 2025.  

Kmetje so se za protest odločili po neuspelih tridnevnih pogajanjih s flamsko regionalno vlado o zmanjšanju onesnaževanja okolja z nitrati. Trdijo, da vladni izračuni o izpustih temeljijo na napačnih modelih in dezinformacijah. Prepričani so tudi, da bo v njihov sektor naredila veliko večje reze kot v industrijo, gradbeništvo in promet. "Kmetijstvo vidijo in obravnavajo popolnoma drugače kot industrijo. In to ni prav. To je problem in zato smo tukaj," je za AP povedal flamski kmet Bart Bax. Mnogi mladi kmetje se bojijo, da bodo ostali brez dela. Med njimi tudi Brendt Beyens: "Želel sem prevzeti očetovo kmetijo in nadaljevati delo. Toda zdaj se mi zdi, da se možnost, da bi se to zgodilo, počasi zmanjšuje in to postaja skoraj nemogoče. Moja prihodnost pa je videti zelo težka."

V sosednji Nizozemski je vlada premierja Marka Rutteja kljub množičnim protestom kmetov že sprejela vrsto ostrih okoljskih ukrepov na področju kmetijstva. Nizozemska vlada, ki namerava do leta 2030 izpuste dušikovega oksida zmanjšati za 40 odstotkov, je za odškodnine kmetom namenila okoli 24 milijard evrov. Kljub temu bo morala vrata zapreti skoraj tretjina živinorejskih farm v državi. Okoljski ukrepi v povezavi s kmetijstvom so osrednja točka volilne kampanje nizozemskih strank pred volitvami čez dva tedna.