FOTO: 'Migranti so pogosto diskriminirani in izkoriščani'

Slovenske nevladne organizacije ob dnevu beguncev opozarjajo, da zaradi vedno ostrejših varnostnih ukrepov begunci in prosilci za azil vedno težje dosežejo Evropsko unijo (EU) in zato potujejo po istih nevarnih poteh kot nedokumentirani migranti. Poudarjajo tudi, da se bodo morale države EU zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti vedno bolj zanašati na migracijo, da bodo lahko ohranile gospodarsko rast.

"In tu ne smemo pozabiti, da ravno delavci-migranti opravljajo nizko kvalificirana dela, ki jih lokalni prebivalci niso pripravljeni opravljati," pišejo v sporočilu za javnost. Opozarjajo tudi, da je položaj delavcev migrantov nezadostno urejen. Pogosto so diskriminirani in izkoriščani, pravijo v organizacijah.

Skrbi jih predvsem področje zaščite otrok migrantov, posebno tistih, ki so brez spremstva. Po njihovem mnenju je to področje še vedno pomanjkljivo urejeno. Slovenija nima ustreznih nastanitvenih kapacitet za te otroke, poleg tega pa problem predstavljajo tudi vrnitve teh otrok v matične države; Slovenija namreč ne izpolnjuje nujnih pogojev pri njihovem vračanju, so kritični v nevladnih organizacijah.

Nevladne organizacije ob tem opozarjajo na dolgotrajne postopke za priznanje mednarodne zaščite, pomanjkljivo urejeno področje skrbništva mladoletnih otrok brez spremstva, nezadostno urejenost položaja delavcev migrantov in tudi na dejansko ustvarjanje pogojev za tvorno sodelovanje nevladnih organizacij pri varovanju interesov posameznikov in ranljivih skupin na teh področjih.

Slovenija zvišuje raven pravic prosilcem za azil in beguncem

Letošnjemu sloganu Visokega komisariata ZN za begunce za Srednjo Evropo Jaz sem tisti, ki mu ni vseeno se pridružuje tudi notranje ministrstvo. "Tudi nam ni vseeno. Zato je Slovenija lani spremenila zakon o mednarodni zaščiti, ki zvišuje standarde obravnave in raven pravic prosilcem kot beguncem," je dejala Nina Gregori z direktorata za migracije.

Sprememba zakona o mednarodni zaščiti pa po njenih besedah uvaja žepnino za stalno nastanjene v Azilnem domu (20 evrov na mesec bodo začeli dobivati julija), pravno pomoč prosilcem na prvi stopnji, denarno nadomestilo ob izselitvi iz doma, hkrati pa namenja posebno skrb mladoletnikom brez spremstva.

Ministrica Katarina Kresal pa je poudarila, da ''postati begunec pomeni, da si že v samem temelju oropan za svobodo in vse možnosti, ki so nam, živečim v mirnem okolju, povsem samoumevne''. Poleg tega ugotavlja, da v zadnjem obdobju razprave o problematiki begunstva prepogosto prevzemajo ekonomske termine.

Zvezdnica obdarovala najmlajše begunce

Ob svetovnem dnevu beguncev je ambasadorka dobre volje ZN ameriška igralka Angelina Jolie nenapovedano obiskala begunce na Lampedusi. Zvezdnica je obiskala ustanovo, v kateri je trenutno 190 migrantov, med njimi 60 Tunizijcev in 130 drugih beguncev. Srečanje z Joliejevo je bilo namenjeno predvsem beguncem, ki so pribežali iz držav na Bližnjem vzhodu, ki jih pretresajo vojaški spopadi, kot je Libija. Joliejeva je vztrajala pri tem, da pusti na vhodu v ustanovo digitalni prstni odtis, tako kot morajo to storiti migranti.

Joliejeva se je ob tej priložnosti tudi zahvalila prebivalcem Lampeduse za pripravljenost in sprejemanje več kot 40.000 beguncev, ki bežijo pred nemiri in nasiljem v Severni Afriki. Igralka je pripotovala z Malte, na kateri se je ustavila v centru, v katerem so pribežniki, ki čakajo na azil.

"Malta je rešila mnoga življenja, a vsakodnevne razmere tukaj so skrb vzbujajoče. Pogovarjali smo se o skupni skrbi, da bi bile prošnje za azil čim prej obdelane, tako da nihče ne bi ostajal zaprt tukaj in čakal na odločitev o svojem statusu," je dejala Joliejeva. "Vseeno jim je, v katero državo gredo, hočejo le najti varnost, da bodo lahko normalno delali in bili svobodni," je poudarila.

Joliejeva, ki že deset leta aktivno deluje na humanitarnem področju, je bila pred dnevi v Turčiji, in sicer na meji s Sirijo, kjer so begunci, ki masovno bežijo iz nemirne države. Begunci so domovino morali zapustiti zaradi krvavega obračunavanja režima s protivladnimi protestniki.

Joliejeva, ki je ambasadorka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), je v Turčijo prispela z zasebnim letalom. S seboj je prinesla škatle z igračami, namenjenimi otrokom v begunskih taboriščih. Turške oblasti so igralkin obisk pozdravile s 15-metrskim plakatom z napisom "Svetovni angel dobrote, dobrodošel!" v angleščini in turščini, ki so ga postavili blizu vhoda v eno od begunskih taborišč, v katerih trenutno biva približno 10.000 sirskih beguncev.

Zvezdnica ni dovolila snemanja svojega druženja z begunci. Člani njene ekipe so sporočili, da bodo sami poskrbeli za slikovno dokumentacijo dogodka in jo po lastnem izboru posredovali javnosti. Policija pa je morala Angelino Jolie že na letališču v Hatayju braniti pred navalom navdušenih oboževalcev, ki so na vsak način želeli videti, kako je igralka izstopila iz letala. Eden od oboževalcev jo je na letališču pričakal s plakatom z napisom "Angelina, poljubi me za svetovni mir".

"Število beguncev v Evropi je obvladljivo"

Združeni narodi so ob svetovnem dnevu beguncev opozorili, da kar 80 odstotkov vseh beguncev oziroma razseljenih oseb živi v državah v razvoju. V letu 2010 je bilo sicer po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na svetu 44 milijonov beguncev, prosilcev za azil in razseljenih oseb.

"V današnjem svetu obstajajo skrb vzbujajoči nesporazumi glede beguncev in paradigme mednarodne zaščite," je dejal visoki komisar za begunce Antonio Guterres. Opozoril je, da razvite države breme beguncev prepuščajo državam v razvoju oziroma celo najrevnejšim državam.

Tako največ beguncev živi v Pakistanu, kar 1,9 milijona, sledita Iran z 1,1 milijona in Sirija z milijonom. Te države imajo posledično velike stroške z begunci glede na svoj bruto domači proizvod.

V Pakistanu zato na vsak dolar BDP na prebivalca pride 710 beguncev, sledita DR Kongo s 475 begunci na dolar BDP na prebivalca in Kenija z 247 begunci. Za primerjavo v Nemčiji pride 17 beguncev na dolar BDP na prebivalca, ugotavlja UNHCR.

Po podatkih ZN je na svetu okoli 15,6 milijona beguncev, 27,5 milijona notranje razseljenih oseb ter 850.000 prosilcev za azil. Največ beguncev je iz Afganistana, okoli tri milijone, sledijo Iračani (1,6 milijona), Somalci (770.200), prebivalci DR Kongo (476.000) in Mjanmarja (415.700).

Prva izbira za prosilce za azil je Južnoafriška republika, v kateri so lani imeli 180.600 prošenj, sledijo ZDA (54.300 prošenj) in Francija (48.100 prošenj). Glede bojazni Evropejcev pred valom beguncev iz Severne Afrike je namestnik visokega komisarja ZN za begunce Alexander Aleinikoff dejal, da "številke v Evropi niso tako visoke, da se jih ne bi dalo obvladati". "Večina beguncev iz Severne Afrike je ostala v regiji," je opozoril.