Zmaga za Kadimo

Na izraelskih parlamentarnih volitvah je zmagala stranka Kadima pod vodstvom vršilca dolžnosti izraelskega premiera Ehuda Olmerta, so pokazale vzporedne volitve, ki so jih izvedle tri glavne izraelske televizijske postaje. Stranko je ustanovil izraelski premier Ariel Šaron, ki je še vedno v komi.

Vendar pa Kadima ni dobila dovolj glasov, da bi lahko sama oblikovala prihodnjo vlado. Volitve je namreč zaznamovala nizka volilna udeležba in apatija volivcev, ki je zaradi proporcionalnega volilnega sistema okrepila predvsem desno usmerjene stranke.

Volitev se je udeležilo rekordno malo volivcev. Volilna udeležba je bila po navedbah volilne komisije 63,2-odstotna, kar je najnižja udeležba v izraelski zgodovini.

Po izidih vzporednih volitev bi lahko Kadima dobila med 29 in 34 sedeži v sicer 120-članskem knesetu. Laburistična stranka pod vodstvom nekdanjega sindikalnega vodje Amirja Pereca, ki je tudi možna koalicijska partnerica za Olmertovo Kadimo, je zasedla drugo mesto, v parlamentu pa naj bi imela med 20 in 22 poslancev. Stranka Likud, na čelo katere je decembra lani po odhodu premiera Ariela Šarona stopil nekdanji premier Benjamin Netanjahu, pa si lahko obeta 11 ali 12 poslanskih mest.

Končni neuradni rezultati bodo znani šele v sredo zgodaj zjutraj. Za varnost v okolici 8200 volišč je skrbelo okoli 22.000 vojakov.

Apatija je zaznamovala že predvolilno kampanjo, čeprav so bile tokratne volitve verjetno ene najbolj posebnih v Izraelu. Prvič namreč sredinska stranka, ki do nedavnega sploh ni obstajala, grozi, da bo zlomila oblast, ki je tradicionalno v rokah levo in desno usmerjenih strank. Dramatičnost povečujeta še koma Ariela Šarona in zmaga skrajnega gibanja Hamas na palestinskih parlamentarnih volitvah.

Na volitvah v Izraelu se je tako kot vedno odločalo predvsem o varnosti in ne o vprašanjih, ko sta naraščanje revščine ali izobraževanje. Ob tem večina volivcev Olmerta kljub očitkom o njegovi korumpiranosti ocenjuje kot odločnega naslednika Šaronove politike ter kot odgovornega in zrelega politika, medtem ko se jim zdi Netanjahu preveč desničarki in nezanesljiv, Perec pa naj bi kot nekdanji delavski vodja le stežka presedlal na premierski stolček.