Maljevac z lupo nad SeneCuro: Koncesije so sistemska tveganja

Po informacijah o morebitni prodaji domov za starejše, ki jih vodi avstrijska družba SeneCura, so se odzvali z ministrstva za solidarno prihodnost: "Ministrstvo o prodaji ni bilo predhodno obveščeno, zato smo nemudoma pozvali koncesionarja k pisnim pojasnilom. Podjetje SeneCura smo spomnili, da bi prenos koncesij na drugo pravno osebo pomenil kršitev koncesijske pogodbe."

Potrdili so, da je vodstvo SeneCure ministrstvu zagotovilo, da do sprememb upravljanja in delovanja domov ne bo prišlo.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pojasnil, da je ministrstvo v letih 2021 in 2022 na razpisih podelilo koncesije za 2392 postelj, "realizacija na njihovi strani pa je bila izjemno slaba, zgolj 327 mest. Tržna logika v upravljanju skrbi za starejše se vsakič znova izkaže za neučinkovito in škodljivo. Ljudje potrebujejo dostopnost in predvidljivost."

"Skrb za starejše ne sme biti prepuščena trgu. Javna mreža je hrbtenica sistema – koncesionarji pa le dopolnilo. Sistemska tveganja, ki so posledica množičnega podeljevanja koncesij v preteklosti, zahtevajo jasno in odgovorno državno politiko," je še dejal.

Zato v tem mandatu minister Maljevac ni podelil niti ene nove koncesije in zagotavlja, da bo tako tudi ostalo: "Kot veste, sem podpornik javnega sistema, zato smo v mojem mandatu izdatno okrepili vlaganja v javni sistem." 

Kam vlagamo?

Ministrstvo je v letu 2024 v prenove in novogradnje investiralo več kot 19,3 milijona evrov, s čimer je preseglo načrtovani proračun.

"V letu 2025 je v državnem proračunu zagotovljenih več kot 41 milijonov evrov za nadaljnje investicije. Začela se bo izvedba 17 novih projektov, od gradnje novih enot do prenov obstoječih domov," so zapisali.

Z zakonodajo nad institucionalizacijo

Socialnovarstvena zakonodaja, ki bo šla v javno obravnavo v začetku prihodnjega tedna, z novo ureditvijo prinaša ločitev bivanja in podpore (ločeni pogodbi za najem in storitev), večjo samostojnost posameznikov, podporo pri vključevanju v okolje in preprečevanje ponovne institucionalizacije. 

"Obstoječa zakonodaja ne sledi več sodobnim oblikam bivanja – stanovanjske skupine, v katerih danes živi že okoli 1000 oseb z različnimi ovirami, so še vedno pravno obravnavane kot ustanove, zato smo šli v nujne spremembe," so sporočili z ministrstva. 

"Zakon ne nastaja za zaprtimi vrati – pripravljamo ga skupaj z zainteresirano javnostjo, od NVO-jev in socialnovarstvenih zavodov do ministrstev in ljudi z izkušnjami iz prakse," so še zagotovili.