Matic Zamuda, 24-letni varuh slovenskega neba

Morda vas bo presenetilo, da med kontrolorji ni redkost srečati tudi zelo mladih ljudi, ki smo jih obiskali na Brniku.

Kontrolna soba se sprva zdi kot miren in tih delovni prostor. A med zasloni, slušalkami in številkami se sprejema nagle odločitve, ki dnevno vplivajo na varnost na tisoče ljudi. In med njimi je eden najmlajših varuhov slovenskega neba, 24-letni Matic Zamuda.

"V bistvu sem tukaj pristal iz mojega zanimanja za letalstvo, no. Hotel sem postati pilot, na koncu me je pot pripeljala do nadziranja letal na slovenskem nebu." 

"Kontrolorji v glavnem skrbijo, da se letala ne zabijajo med sabo," pove Matic, čeprav med delom počnejo še marsikaj drugega. Sploh v poletnem času zna biti namreč na slovenskem nebu prav pestro, na dan ga namreč preleti tja do 1800 letal (v zimskem delu leta okoli 800 na dan). Kontrolorji skrbijo predvsem za to, da njihova minimalna razdalja oz. višina med njimi nikoli ne pade pod minimum, to pa zagotovijo s spremembami višine, njihove poti in hitrosti. 

Delo kontrolorja zahteva izjemno pripravo, sicer brez posebnih predznanj, a z vse prej kot preprostimi urjenji, razloži Matic: "Najprej se napotimo na osnovno usposabljanje, ki traja približno tri mesece. Tam spoznamo osnove letalstva, osnovne principe, po osnovnem usposabljanju pa se urimo na simulatorju za dotično delovno mesto. Po zaključenem obdobju na simulatorju se urimo še na delovnem mestu z inštruktorjem."

In katere so tiste spretnosti in veščine, ki jih zahteva poklic kontrolorja zračnega prometa? Dobra prostorska zaznava, sposobnost sprejemanja hitrih odločitev, prilagodljivost in sposobnost dela v timu.

Na razpise za usposabljanje kontrolorjev se navadno prijavi preko tisoč kandidatov, zaradi zahtevnosti urjenja pa jih v svoje vrste sprejmejo le dober odstotek (kar pomeni okoli 10). "Vseh kontrolorjev v Sloveniji je približno 120. V kontroli zračnega prometa nas je 70, v zadnjih letih prihajajo nove generacije, tako da nas je mladih v teku usposabljanja, pa tudi z licencami že čez 20," pove Matic.

In kako je videti njihov delovnik? Varuhi neba delajo vedno v paru. Po dveh urah intenzivnega dela pa sledi zaslužen počitek. Sodelavci se ob lepem vremenu sproščajo zunaj na sprehodu ali v za to namenjeni sobi, kjer se lahko pomerijo v ročnem nogometu, sedijo na kavču, gledajo televizijo, telovadijo v fitnesu ali igrajo videoigrice.

"Naenkrat lahko komuniciramo z 12 letali naenkrat v sektorju, če damo to v urno perspektivo, je to približno 60 letal na uro, če to pomnožimo s številom potnikov na avionu, pridemo na velike številke, s katerimi imamo opravka," hitro izračuna Matic, ko je govora o vrtoglavem številu potnikov v zraku, za katere je odgovoren v šestih urah svojega intenzivnega dela. "Največkrat se srečujemo s kakšnimi zdravstvenimi težavami potnikov, takrat zagotovimo najkrajšjo pot do najbližjega letališča, potem skoordiniramo medicinsko službo na tleh, potem so pa razne tehnične težave, vremenske posebnosti, v bistvu moramo biti pripravljeni na vse, ker v vsakem trenutku se nam lahko zgodi kaj nepredvidljivega."

Največji izziv pa je, dodaja Matic, nepredvidljivo vreme z nevihtami in turbulencami, ki se rade pojavljajo v našem zraku nad goratim območjem. "Najlepši del je po končanem delu, ko veš, da si uspešno rešil vse izzive, da so potniki pršli varno od točke A do točke B, najtežji del pa je res ta nepredvidljivost vremenskih situacij, ko tudi iz glasa pilota slišiš, da obstaja nek strah, neka nevarnost, ki jo poskusimo skupaj rešiti." In čeprav promet v glavnem usmerjajo v angleščini, se najde tudi kak bolj domač trenutek: "Mogoče je zanimivo to, veliko slovenskih pilotov dela v tujini in v bistvu, ko se oglaša nad svojo državo s slovenskim jezikom, je tak poseben moment, tako da si lahko izmenjamo par besed v materinščini."

Matic tudi sam leti, a zaradi službe to trenutno počne, pove, vse redkeje. "Imam licenco za ultralahko letalno napravo, kjer gre v resnici za nekakšen odklop. Ko letiš nad slovenskimi hribi, nad slovensko pokrajino, je res zanimiva in je res dober občutek, ko si sam v zraku ali pa s kakšnim kolegom."

Za mnoge neznano delo, za druge pa sanjska služba. Matic je dokaz, da tudi v ozadju potovanja stojita strast in odgovornost.