V njem glede porabe ni sprememb - omejena je na 1,06 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) v zavezah in na odstotek v izplačilih. Za najtrši oreh pogajanj, britanski rabat, pa predsedstvo predlaga zamrznitev, vendar ne tudi posledičnega postopnega znižanja.
Rabat naj bi bil sledeč kompromisu za celotno sedemletno obdobje zamrznjen na večletno povprečno raven iz predširitvenega obdobja (1997-2003), kar je približno 4,6 milijarde evrov letno. Vsaka sprememba o stopnji rabata po letu 2013 pa bo odvisna od razvoja porabe in neposrednih plačil v kmetijstvu po izteku nove perspektive, navaja predsedstvo v kompromisu, s katerim bo skušalo doseči soglasje o novi perspektivi na vrhu EU 16. in 17. junija v Bruslju.
Berlusconi pesimističen
"Preveliko razhajanje je med tem, kar so nam predlagali, in tem, kar želi vsaka država doseči," je v Rimu dejal italijanski premier Silvio Berlusconi.
Pred tem je italijanski zunanji minister Gianfranco Fini ocenil, da je malo manevrskega prostora za dogovor o finančni perspektivi, pri tem pa dodal, da se je treba prizadevati za kompromis, zaradi katerega bodo "vsi enako nezadovoljni".
Italija zavrača kompromisne predloge, ker bi z njimi drastično upadla sredstva, ki jih dobiva v kohezijske namene za svoj jug.
Unija pred ‘stalno krizo’
Po dveh zavrnitvah evropske ustave in neuspelih poskusih, da bi vendarle dosegli sporazum o finančni perspektivi za naslednje šestletno obdobje, so se začeli pojavljati dvomi o prihodnosti Evropske unije, meni predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in dodaja, da je treba spet pridobiti zaupanje državljanov. “V nasprotnem primeru nas čaka stalna kriza,” je dejal v nagovoru pred vrhom EU. Vseh petindvajset držav članic je zato pozval, naj si prizadevajo za sprejetje proračuna.
Po njegovem mnenju je sicer sklenitev sporazuma o prihodnjem evropskem proračunu na bližnjem vrhu verjetna, meni pa, da bi ga morali nato leta 2008 še enkrat preučiti.
Juncker izgubil upanje
Predsedujoči Evropski uniji, luksemburški premier Jean-Claude Juncker ne verjame več, da bodo voditelji povezave na vrhunskem zasedanju v Bruslju 16. in 17. junija dosegli dogovor o novi finančni perspektivi, ki bo usmerjala proračune povezave v obdobju 2007-2013. "Skoraj prepričan sem, da ne bomo dosegli dogovora o novi finančni perspektivi," je dan pred vrhom dejal pred odborom za gospodarske in denarne zadeve v Evropskem parlamentu.
Kot je ocenil, so članice sicer blizu dogovora o proračunski porabi, velike razlike pa obstajajo o načinu financiranja skupne blagajne. Največja problema sta britanski proračunski popust ali rabat ter olajšanje bremena za največje neto plačnice v proračun, Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko, zaradi katerih je dogovor praktično neverjeten, je menil. "Bolj ali manj imamo dogovor o skupnem obsegu proračuna. Različni pa so pogledi na vplačila v proračun, strukturo porabe ter neto finančni položaj članic," je dejal Juncker.
Ob tem je napovedal, da bo še nocoj prestolnicam poslal še zadnjo verzijo kompromisnega predloga perspektive. Isto naj bi storil tudi predsednik Evropske komisije Barroso.
London ne popušča
Po Junckerjevih oceni vseh 24 držav članic – z izjemo Velike Britanije – soglaša, da je "popravek" britanskega rabata nujen, zato naj bi predsedstvo spet predlagalo njegovo zamrznitev na povprečni ravni zadnjih nekaj let, ki bi ji sledilo postopno zniževanje. Takšno rešitev je sicer London že zavrnil, obenem pa jasno nakazal, da se je o rabatu pripravljen pogovarjati le, če se odpre razprava o celotni proračunski porabi, predvsem pa o njenem kmetijskem delu, ki je bil na vrhu oktobra 2002 zamrznjen do leta 2013. To zavrača Francija, ki iz skupne kmetijske blagajne dobi največ.
EU naj se ne odpove širitvi na Balkan
Nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsaecker ter nekdanji premieri Italije, Švedske in Belgije, Giuliano Amato, Carl Bildt in Jean-Luc Dehaene, so v pismu pozvali sedanje voditelje, naj pustijo odprto pot za vstop Albanije ter naslednic nekdanje Jugoslavije v unijo. V nasprotnem primeru bi se po njihovem v regiji lahko ponovilo nasilje, kakršnemu smo bili priča v 90. letih.
"Evropa lahko preživi krizo z evropsko ustavno pogodbo, ne more pa preživeti nove Srebrenice," opozarjajo nekdanji voditelji.
S tem se strinja tudi predsednik Evropske komisije Barroso, ki je dejal, da mora Unija spoštovati obljube, ki jih je dala Turčiji in drugim potencialnim kandidatkam za članstvo. Ob tem pa dodaja, da mora petindvajseterica skrbno preučiti možnosti za še nadaljno širitev.
Vrh EU: Namesto darilc donacija za boj proti aidsu
Luksemburško predsedstvo Evropske unije se je za bližnje vrhunsko zasedanje sklenilo odreči vljudnostnim darilcem, ki jih predsedujoča država tradicionalno zagotovi za udeležence, tako iz nacionalnih delegacij kot novinarskih vrst, ter ustrezno protivrednost v denarju nameniti skladu za boj proti aidsu, ki ga vodijo Združeni narodi.
