Vrh EU dosegel dogovor, za predsednico EK predlagali Ursulo von der Leyen

Po maratonskem zasedanju, ki so ga začeli z delovno večerjo v nedeljo in zaključili v ponedeljek popoldan, je voditeljem osemindvajseterice uspelo doseči dogovor. 

Voditelji za ključni položaj v evropski kadrovski sestavljanki, predsedniški položaj v Evropski komisiji, predlagajo nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen, ki pa za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer temu predlogu močno nasprotujejo socialisti.

Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in druga Nemka. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev.

Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.

Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, ki bo nasledila Italijana Maria Draghija.

Za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa so imenovali španskega zunanjega ministra, socialista Josepa Borrella, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.

Postopki imenovanja so sicer v vseh primerih različni.

Evropski parlament bo v sredo sam izbral svojega predsednika. Po scenariju, ki je v Bruslju neuradno krožil, naj bi si mandat delila Bolgar Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber ali pa naj bi Stanišev dobil ves petletni mandat.

Predsednik vlade Marjan Šarec dosežen dogovor v Bruslju o vodilnih položajih v institucijah EU vidi predvsem kot kompromis osemindvajseterice.  Kot posebej pomembno pa je izpostavil, da je pri izbiri vodilnih položajev treba upoštevati pogodbe EU oziroma v prihodnje ustrezno dodelati koncept t.i. spitzenkandidatov, da bo tudi dejansko prispeval k večji demokratičnosti evropskih volitev.

"To je kompromisni predlog, ki je bil dosežen po relativno dolgih pogajanjih. Če želiš nekaj sprejeti s konsenzom in pokazati, da je Evropski svet enoten, je nujno skleniti tudi kompromis, za moje pojme je to dobro," je komentiral izid maratonskih pogajanj.

Najslabše znamenje bi po njegovih besedah bilo, da bi nekaj držav nasprotovalo predlogu, saj bi bila to slaba popotnica za novo vodstvo komisije in druge institucije.

Na vprašanje, ali bo von der Leynova glede na ostre kritike iz vrst socialistov dobila podporo v Evropskem parlamentu, kjer je za njeno potrditev potrebna absolutna večina, je Šarec odgovoril: "Upam, da jo bo, ker bi bil slab znak, če je ne bi."

Ob tem sicer pričakuje, da brez zapletov ne bo šlo. "Pričakujem seveda še kakšen zaplet zagotovo, ampak Evropski svet je pokazal enotnost," je poudaril. 

O slovenski komisarski kandidatki ali kandidatu premier niti danes še ni želel podrobno govoriti. Dejal je le, da bodo postopek opravili ob pravem času. Na vprašanje, kdaj bo to, je odgovoril le: "Pravočasno."

Merklova se je pri glasovanju o kadrovskem paketu vzdržala

Angela Merkel se je danes na Evropskem svetu pri glasovanju o dogovoru o zasedbi ključnih položajev v EU vzdržala, čeprav so voditelji za predsednico Evropske komisije predlagali njeno tesno sodelavko. Pojasnila je, da je to storila zaradi zavez v nemški koalicijski pogodbi.

Ta namreč predvideva, da se mora vlada vzdržati, če se eden od koalicijskih partnerjev s predlogom ne strinja. Nemški socialdemokrati (SPD), ki skupaj s krščanskimi demokrati tvorijo nemško vladno koalicijo, namreč predloga o imenovanju von der Leynove ne podpirajo.

Merklova je bila sicer po neuradnih informacijah edina, ki se je pri glasovanju o kadrovskem svežnju danes vzdržala, vsi drugi voditelji so ga podprli.

Kanclerka Merklova je v izjavi po vrhu dejala, da je prijetno videti, da Ursula von der Leyen uživa zaupanje držav po vsej uniji, dober znak pa je tudi to, da bo lahko na čelu Evropske komisije prvič doslej ženska.

Merklova je po zasedanju še povedala, da se je čutila zavezano procesu spitzenkandidatov in si je prizadevala za "pošteno rešitev" za vodilna kandidata konservativcev in socialistov Manfreda Webra in Fransa Timmermansa. "A to ni bilo uspešno," je dejala.

Povedala je še, da Evropski svet predlaga, da si socialisti in konservativci znova razdelijo vodenje Evropskega parlamenta, tako da bi socialist parlament vodil prvo polovico mandata, konservativec pa drugo.

Številne kritike

Predlog predsednika Evropskega sveta je v Evropskem parlamentu sicer naletel na številne kritike. Najbolj kritični so socialdemokrati (S&D), za katere predlog ni sprejemljiv.

Voditeljica druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, socialdemokratov (S&D), Iratxe Garcia je kompromisni dogovor o zasedbi ključnih položajev v EU označila za "globoko razočaranje". Nesprejemljiv je tudi za Zelene/EFA, ki poudarjajo, da "trdno stojijo" za svojo kandidatko za predsednico Evropskega parlamenta, Ska Keller.

"Naša skupina je ostala trdno v obrambi evropske demokracije in koncepta spitzenkandidatov in ne želimo, da ta umre," je poudarila Garcia.

"Nesprejemljivo je, da populistične vlade, ki so zastopane v Evropskem svetu, izključujejo najboljšega kandidata samo zato, ker se je zavzel za pravno državo in naše skupne evropske vrednote," je sporočila, pri čemer je opozorila na nasprotovanje predlogu, da bi šef komisije postal vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans.

Timmermans se je odrekel poslanskemu stolčku

Že nekaj časa je jasno, da nizozemski socialist Frans Timmermans, ki je osrednji člen kompromisa iz Osake, nima potrebne večine, da bi se povzpel na mesto predsednika Evropske komisije, tuji mediji tako poročajo, da naj ne bi bil več v igri za ta položaj. 

Temeljni problem naj bi bila konservativna družina EPP, ki se je uprla kompromisu iz Osake, ki naj bi ga bila skovala Merklova s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nekaterimi drugimi voditelji. Še vedno naj bi vztrajali, da šef komisije postane njihov vodilni kandidat Manfred Weber. Eden izmed funkcionarjev je za Politico dejal, da skupina "želi Evropsko komisijo" in za njo se bodo borili. 

Po besedah generalnega sekretarja stranke Antonia Lopeza-Isturiza naj bi se bili pripravljeni pogovarjati z drugimi političnimi silami, "a ne bomo se odpovedali predsedstvu, saj je EPP zmagala na volitvah in kronski dragulj EU je za EPP." 

Timmermansu pa naj bi nasprotovali tudi višegrajska četverica in Italija. Italijanski premier Giuseppe Conte pa je ob prihodu na vrh po poročanju Politico.eu dejal, da si želi videti žensko na položaju predsednika Evropske komisije. Medij sicer poroča, da s tem ni imel v mislih liberalke Margrethe Vestager, ampak Bolgarko Kristalino Georgievo, sicer iz vrst EPP. 

Po poročanju Politica se je Timmermans odrekel svojemu poslanskemu stolčku, vsaj dokler ne bo bolj jasno, kdo bo postal predsednik Evropske komisije. Njegovo mesto bo začasno zasedla Lara Wolters, saj obstaja tudi možnost, da bo Timmermans na koncu "le" poslanec. 

Bolgarski premier predlagal hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Bolgarski premier Bojko Borisov pa je dejal, da je na jutranjem sestanku EPP za predsednika komisije predlagal hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. "Te dni vsakdo koga predlaga. Tukaj je torej še ena možnost," je dodal

Slovenija naj bi sicer po neuradnih navedbah nasprotovala temu, da bi katerega od vodilnih položajev zasedel Plenković, ki naj bi si sicer močno prizadeval za to. Hrvaški premier naj prav tako ne bi užival podpore držav Beneluksa in Francije.