Voditelji EU brez dogovora o Junckerjevem nasledniku

Nobeden od kandidatov treh glavnih evropskih političnih družin za predsedniški položaj v Evropski komisiji, ki je ključen del kadrovske sestavljanke, nima potrebne večine, je po razpravi pojasnil Donald Tusk, ki vodi posvetovanja o vodilnih položajih.

Kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), relativne zmagovalke volitev, je Nemec Manfred Weber, kandidat drugouvrščenih socialistov je Nizozemec Frans Timmermans, kandidatka tretjeuvrščenih liberalcev pa Danka Margrethe Vestager.

Kandidata za predsednika komisije predlagajo voditelji članic unije s kvalificirano večino, potrdi pa ga Evropski parlament z absolutno večino.

Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasne večine tako v parlamentu kot med voditelji za Webra. "Ta ugotovitev je izziv. To je očitno," je dejala in izpostavila, da nikakor ne želijo krize s parlamentom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa na vprašanje, ali je sistem spitzenkandidatov mrtev, odgovarja, da "sistem v naši pogodbi itak ne obstaja". Izpostavil je pomen spolne in geografske uravnoteženosti ter sposobnosti kandidatov.

Macron je tudi znova izpostavil, da Francija ne nasprotuje Webru zaradi njegove nacionalnosti. Če bi bila kanclerka kandidatka za predsednico komisije, bi jo podprl, ker ima kompetence za to in bi bila dobra predsednica, je ponovil že znano stališče.

Zdaj sledijo posvetovanja znotraj posameznih političnih družin, Tusk bo nadaljeval pogovore tako z voditelji članic kot z Evropskim parlamentom. Pravi, da jih bo nadaljeval že danes, in sicer se bo zdaj posvetoval o novi konstalaciji imen.

A o novih imenih nihče ni želel govoriti. "Potrebujemo več časa za pogovore o celotni pokrajini. Danes je prezgodaj za imena," je dejal Tusk.

Da je o imenih prezgodaj govoriti, je izpostavil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, eden od koordinatorjev EPP v pogajanjih o vodilnih položajih, ki se sicer neuradno v medijih tudi omenja v množici morebitnih kandidatov za visoke stolčke. Plenković je pojasnil, da ima razprava pet ravni. V prvi vrsti gre za konceptualne razlike, ker nekateri podpirajo koncept spitzenkandidatov, drugi – liberalci in francoski predsednik Macron – pa ne, ker ni nadnacionalnih list.

Druga raven so različni pristopi političnih strank glede tega, katera si zasluži predsedniški položaj v komisiji, tretja je medinstitucionalni odnos med članicami in parlamentom, četrta geografsko ravnotežje, peta pa spolna uravnoteženost.

Juncker se zabava

Sedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, sploh prvi spitzenkandidat, ki je dejansko postal predsednik, pa je ponoči poudaril, da ga zabava, ko opazuje in ugotavlja, da ni lahko najti njegovega naslednika. Na vprašanje, kaj bo drugače čez deset dni, da se pričakuje, da bo dogovor laže doseči takrat kot danes, pa je Juncker odvrnil, da tega sicer ne pričakuje, a da je to treba storiti.

Tusk je zanikal govorice, da je množici morebitnih kandidatov za predsednika komisije dodano tudi njegovo ime. Juncker je k temu dodal, da je "k sreči" tako.

V odzivu na očitke glede netransparentnosti procesa pa je dejal, da je ta "precej transparenten, morda preveč, da bi bil produktiven". "Včasih se mi zdi, da ve javnost več od mene," je pripomnil.

Napovedal je, da bo posvetovanja nadaljeval že danes, in sicer se bo zdaj posvetoval o novi konstalaciji imen. Vzporeden proces pogajanj z voditelji in parlamentom se mu zdi dober. Pristavil je še, da nima česa dodati glede imen, in to ne zato, ker bi imel rad skrivnosti.

Juncker, sploh prvi spitzenkandidat, ki je dejansko tudi postal šef komisije, je k temu pripomnil, da je bil pred petimi leti proces preglednejši.

Kljub zavračanju očitkov o netransparentnosti se po neuradnih informacijah napoveduje tajno preverjanje novih imen v ozkem krogu. Ker omenjeni trije nimajo večine, da je treba nabor razširiti. Neuradno se pričakuje, da naj bi se ključni igralci na vrhu skupine G20 v japonski Osaki dogovorili, nato pa naj bi vrh potrdil kompromis.

Viri pri EU tudi že napovedujejo, da bodo voditelji 1. julija morali še na zajtrk, če večerja ne bo prinesla dogovora. Cilj je, da je kadrovski rebus rešen pred ustanovno sejo Evropskega parlamenta 2. julija.

Šarec glede vodilnih položajev ne izključuje ničesar, kritičen do načina pogajanj

Premier Marjan Šarec pa je danes v Bruslju po spodletelem poskusu dogovora povedal, da ne izključuje ničesar. Na vprašanje, ali so kandidati konservativcev, socialistov in liberalcev za položaj predsednika Evropske komisije - Manfred Weber, Frans Timmermans in Margrethe Vestager - še v igri ali ne, je odgovoril, da bi glede na pestro dogajanje to težko rekel.

"Ničesar ne bi izključil, glede na to, da ni nič dorečenega, bomo videli, kako se bo odvijal proces v prihodnjih dneh," je dejal.

Korak h kompromisu morajo sedaj po njegovem mnenju narediti vsi, ki igrajo ključne vloge, tako da se bo počasi začelo dogovarjati, katera skupina bo prevzela kateri položaj in potem o imenih.

Za zdaj nihče noče govoriti o imenih, saj lahko to za tistega, ki je omenjen, pomeni, da ni več v igri, je pojasnil.

Na vprašanje, kdo so ključni igralci, ki v pogajanjih držijo niti v rokah, je premier odgovoril le, da jih je kar nekaj in da ne bi govoril o imenih.

Premier je sicer kritičen do načina pogajanj, želi si več organiziranosti in pogajanj "po enem kanalu, ne po več kanalih". Pogajanja šesterice premierjev, koordinatorjev treh glavnih političnih družin, niso bila najbolj uspešna, je ocenil ter poudaril, da bo potrebnega več dialoga in usklajenosti. Poudarja tudi, da je po naravi realističen in da bo vesel vsakega napredka.

Šarec je izpostavil, da niti ni bilo pričakovano, da bo kar vse dorečeno že v prvem poskusu, zato ni želel preostro soditi o izidu.

Upa, da bo dogovor mogoče doseči 30. junija, ko bodo voditelji znova poskusili najti kompromis. "Hčerka bo jezna name, ker praznuje 12 let, pa me spet ne bo doma," je še povedal Šarec.

Na vprašanje, ali se poskuša prepričati nemško kanclerko Merklovo, da bi prevzela predsedniški položaj v komisiji, je premier odgovoril, da je ona povedala, da te želje nima, da pa so mnoga imena še lahko v igri. "Dokler ni vse odločeno, ni še nič odločeno," je sklenil.

O ozračju v sinočnji razpravi je Šarec dejal, da je "ob dveh zjutraj vzdušje pač primerno uri". Dodal je še, da se je gledalo že naprej in da v bistvu vzdušje niti ni bilo tako slabo, a tistim z velikimi pričakovanji pač ni bilo všeč.

Tudi o brexitu in Iranu

Voditelji 27 članic - brez Velike Britanije - so danes razpravljali tudi o reformi območja evra in brexitu, odmevale pa so tudi napetosti med ZDA in Iranom, pri čemer v uniji znova pozivajo k zadržanosti.

Glede brexita so v pričakovanju novega britanskega premierja ponovili, da novih pogajanj o ločitvenem sporazumu ne bo. V igri sta ostala le še Boris Johnson in Jeremy Hunt, oba omenjata odpiranje sporazuma, sicer pa sta pripravljena na brexit brez dogovora.

Pozvali so k nadaljevanju prizadevanj za dogovor o vseh elementih reforme območja evra. Do konca leta pričakujejo dokončen dogovor o prenovi evropskega reševalnega sklada ESM. Glede evrskega proračuna in tretjega stebra bančne unije pa niso postavili rokov.