Vrh EU o vodilnih položajih po več kot 18 urah prekinjen brez dogovora

Voditelji članic EU po več kot 18 urah pogajanj niso uspeli doseči dogovora o svežnju imenovanj na vodilne položaje v Uniji. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zato prekinil zasedanje, nadaljevali bodo v torek ob 11. uri, je tvitnil Tuskov govorec Preben Aamann.

Voditelji so od nedelje popoldne že v drugem poskusu v desetih dneh znova zaman poskušali doseči kompromis o svežnju položajev, ki vključuje predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj.

Italijanski premier znižal pričakovanja

Italijanski premier Giuseppe Conte je danes zjutraj novinarjem dejal, da še ni jasno, ali obstaja kvalificirana večina za suši dogovor iz Osake, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans.

Še vedno je težaven tudi sam koncept spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik komisije postal vodilni kandidat ene od evropskih strank za volitve. "Zdi se težko, da bi se držali le tega merila," je še dejal.

Zasedanje prekinili že ponoči

Zasedanje voditeljev EU, ki se je začelo s triinpolurno zamudo in je trajalo približno uro in pol, so sicer sinoči okoli 23. ure prekinili. Tusk je nato opravil dvostranske pogovore z vsemi voditelji. Nato so se sestali Tusk, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez in nizozemski premier Mark Rutte, poimenovani skupina iz Osake.

Zatem so se po neuradnih navedbah znova začeli dvostranski pogovori. Tusk naj bi se pogovarjal s hrvaškim, irskim in latvijskim premierjem, Andrejem Plenkovićem, Leom Varadkarjem in Krišjanisom Karinšem, ki naj bi še nasprotovali temu, da šef komisije postane socialist Timmermans.

Po nočni prekinitvi so voditelji članic EU ob 7.30 vendarle začeli skupni zajtrk, ki je bil napovedan že za 7. uro.

Po prvotnem suši dogovoru naj bi Timmermans postal šef komisije, Manfred Weber pa predsednik Evropskega parlamenta za poln petletni mandat. Konservativci naj bi dobili še visoki zunanjepolitični položaj, liberalci pa položaj predsednika Evropskega sveta.

A ob začetku vrha se je izkazalo, da predlog Merklove nima podpore konservativnih voditeljev iz Hrvaške, Irske, Latvije in Romunije. Govori se o uporu mlajše generacije konservativnih voditeljev proti Merklovi. Ti naj bi zahtevali položaj predsednika Evropskega sveta, ki pa ga želijo tudi liberalci.

Merklova: Z dobro voljo kompromis o vodilnih položajih še mogoč

Nemška kanclerka Merklova pa je po spodletelem poskusu dogovora o vodilnih položajih v EU ocenila, da je z dobro voljo kompromis še mogoče doseči do sredinega glasovanja o predsedniku Evropskega parlamenta. Neuspešne maratonske pogovore je komentirala z besedami, da je treba povezati več koncev, kar pač traja, ker ciljajo na čim širši konsenz.

Voditelji po njenih besedah še niso glasovali o kandidatu za predsednika Evropske komisije, ker je bilo jasno, da ni potrebne večine za predvidenega kandidata, nizozemskega socialista Timmermansa.

Izpostavila je tudi, da ni dobro, če bi imeli le šibko večino 65,1 odstotka prebivalstva ali če bi preglasovali višegrajsko četverico ali Italijo, saj ne želijo nepremostljivih napetosti v prihodnjih petih letih, ko bo potrebno sodelovanje.

Kandidat za šefa komisije potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU ter absolutno večino v Evropskem parlamentu.

Ponovila je tudi vztrajanje pri konceptu spitzenkandidatov, po katerem naj bi šef komisije postal eden od vodilnih kandidatov glavnih evropskih strank za volitve.

Najti je treba kompromis, pri katerem bodo na koncu prednosti pretehtale slabosti. Potrebujejo premor, morda bodo tako našli potreben navdih, je še izpostavila Merklova, ki se je zdela na novinarski konferenci po koncu maratonskih pogajanj precej dobro razpoložena.

Kaos in nezadovoljstvo?

Neuradno sicer v Bruslju poročajo o kaosu in nezadovoljstvu z vodenjem pogajanj. Temeljni problem naj bi bila konservativna družina EPP, ki se je uprla kompromisu iz Osake, ki ga je kanclerka skovala s francoskim predsednikom Macronom in nekaterimi drugimi voditelji.

Macron pa je bil po spodletelih maratonskih pogajanjih kritičen, da ustvarjajo voditelji s tem slabo podobo "neresne Evrope".

Neuradno se tudi omenja, da si želi eden od konservativnih upornikov, hrvaški premier Plenković na vsak način zagotoviti enega od vodilnih položajev, kar naj bi oteževalo pogajanja.

Plenković je sicer ob odhodu dejal, da njegovo nasprotovanje Timmermansu ni nič osebnega, temveč politična odločitev stranke po zavrnitvi njihovega vodilnega kandidata Manfreda Webra. "Nihče ne more z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo jutri," je še dejal.

Eden od načrtovanih kompromisov, ki naj bi bil proti koncu zasedanja na mizi, naj bi predvideval, da predsednik komisije postane Timmermans ter da se mandat predsednika Evropskega parlamenta razdeli med Webra in liberalca Guyja Verhofstadta.

Ta scenarij naj bi predvideval tudi, da postane predsednica Evropskega sveta Bolgarka Kristalina Georgieva iz vrst EPP ter da liberalci dobijo še visoki zunanjepolitični položaj in prvi podpredsedniški položaj v komisiji, za katera naj bi bila v igri Margrethe Vestager in Charles Michel, pri čemer ni bilo jasno, kdo bi dobil kateri položaj.

A kandidaturi Timmermansa za predsednika komisije naj bi po neuradnih informacijah vsaj na neki točki nasprotovale višegrajska četverica, Italija ter Hrvaška, Latvija, Irska in Romunija.