Vreme prizadelo domače sadjarstvo: bera češenj 25-odstotna

Kljub močnemu dežju so obiralci v Evrosadu v Kostanjevici hiteli obirati dozorele zgodnje češnje, a na drevesu, ki bi moralo obroditi do pet kilogramov češenj, je teh dozorelo 90 odstotkov manj. Kot pojasnjuje Anica Ivšič, vodja enote Evrosad Kostanjevica, je pridelek zelo slab, in dodaja, da so pričakovali veliko več, ampak jih je prizadela spomladanska pozeba in tako je ostalo 10 odstotkov pridelka, čeprav je nasad velik tri hektarje.

Kljub najnovejšim tehnologijam od oroševanja in namakalnega sistema do mrež proti toči in folij proti dežju, da češnje ne pokajo, so bili v Evrosadu proti pozebi nemočni. "Bilo je pet hladnih noči, tudi do minus pet stopinj, in največja škoda je ravno pri češnjah. Pridelka bo le od 20 do 25 odstotkov," pove Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad Krško.

Velik izpad bo tudi pri drugih sadnih vrstah, izjema ni niti zelenjava, ki ji najbolj škodujeta ravno obilno deževje in preveč namočena zemlja. "Ne bo več samoumevno, da bomo šli v trgovino in dobili kar koli smo v preteklih letih," še doda Kozole, ki je prepričan, da bodo dnevi, ko posameznih artiklov na policah sploh ne bo več. Pomanjkanje lokalnih pridelkov pa je posledica več naravnih ujm, povedo na kmetijskem inštitutu. Matej Stopar, koordinator Javne službe v sadjarstvu Kmetijski inštitut Slovenije, razlaga, da se je začelo s slabim cvetenjem, potem je prišla pozeba in hladno, deževno vreme, to pa je preprečevalo plodnost.

Na glavni ljubljanski tržnici tako ni bilo slovenskih češenj. Pomanjkanje domačega sadja bo problem, a tudi drugod po Evropi imajo podobne probleme, povedo v podjetju Geaprodukt, ki uvaža sadje in zelenjavo za slovenski trg. "Španija, Italija, Grčija, cela bivša Jugoslavija, Poljska, Madžarska. V bistvu je celotna regija okoli nas zelo prizadeta in kot kaže, ne bo nič boljše," pove Faris Jukić, komercialni direktor Geaprodukt. Da lahko zadostijo povpraševanju, morajo sadje in zelenjavo uvažati iz več različnih držav. Kot še doda Jukić, smo v tem obdobju lansko leto breskve, nektarine in marelice kupovali v Italiji, letos pa jih v Turčiji. Samo češenj bodo letos uvozili kar 30 do 40 odstotkov več kot lansko leto, saj bo domačih le za vzorec.