Opazovalna misija Evropske unije, ki pomaga nadzorovati mejni prehod Rafah na meji med Gazo in Egiptom, je danes iz svojih vrst umaknila danske in francoske opazovalce.
Za ta korak se je misija odločila potem, ko so Palestinci zaradi objave sporne karikature preroka Mohameda v nekaterih evropskih časnikih zagrozili, da si bodo za tarče izbrali danske in francoske državljane. "To je le preventivni ukrep," je umik pojasnil tiskovni predstavnik misije Julijo de la Guardia. "Danske in francoske opazovalce smo začasno premestili na druga mesta v misiji," je dodal.
Protesti zaradi spornih karikatur
Po tradicionalni petkovi molitvi so se medtem v številnih, večinoma muslimanskih državah zvrstili shodi v znak protesta proti karikaturam islamskega preroka Mohameda v danskem časniku. Najbolj množična je bila udeležba v Iranu, kjer se je zbralo več sto tisoč protestnikov, protestirali pa so tudi v Egiptu, Siriji, Iraku, na območju Gaze in Zahodnem bregu. "Ta žalitev ne bo ostala brez odgovora" in "Smrt ZDA in Izraelu", je vzklikalo več tisoč ljudi na ulicah Teherana. Nekdanji iranski predsednik Ali Hašemi Rafsandžani je v pridigi v teheranski mošeji govoril o "organizirani strategiji proti muslimanom", kljub temu pa je pozval k mirnosti.
K shodom na območju Gaze in Zahodnem bregu je pozvalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. V Nablusu so našteli okoli 20.000 protestnikov, med katerimi so bili tudi krščanski predstavniki. Več tisoč ljudi je protestiralo še na ploščadi pred mošejo Al Aksa v Jeruzalemu in vzklikalo: "Obsodbe ne zadostujejo, treba je odgovoriti z ognjem!" "Bojkotirajte izdelke iz ZDA ter Danske in drugih evropskih držav," je pisalo na enem od transparentov na shodu pred mošejo Al Murabit v Damasku. Podobnega shoda v egiptovski Aleksandriji se je udeležilo kakih 3000 ljudi, v iraški Faludži okoli 250.
Skupina oboroženih Palestincev je sicer v četrtek vdrla v pisarno EU v Gazi ter jo v znak protesta zaradi objave omenjene karikature "do nadaljnjega zaprla". Objavo karikature, na kateri ima prerok Mohamed na glavi turban v obliki bombe in je v islamskem svetu sprožila val protestov, je danes obsodil tudi palestinski parlament.
Objavo kritizirajo tudi politiki
Tudi poslanci pakistanskega parlamenta so obsodili karikature, prihodnji teden pa bodo glasovali o resoluciji, v kateri bodo uradno obsodili sporne risbe.
Karikature so obsodile tudi krščanske cerkve v Turčiji. V skupnem pojasnilu, ki ga je v četrtek objavil ekumenski patriarhat v Carigradu, so cerkveni voditelji izrazili "obžalovanje zaradi pomanjkanja spoštovanja do islamskega preroka".
Danski premier Anders Fogh Rasmussen je sicer danes na sestanek poklical tuje veleposlanike na Danskem, sodeloval pa je tudi danski zunanji minister Per Stig Moeller, so sporočili iz premierovega urada. Rasmussen in Moeller sta veleposlanikom pojasnila stališča danske vlade do objave spornih karikatur.
Danski časnik se je opravičil
Karikature Mohameda je kot prvi objavil danski časnik Jyllands Posten,
upodobitve islamskega preroka pa je upravičeval s svobodo izražanja.
Afera v zvezi s karikaturami je izbruhnila prejšnji teden, ko je
iste karikature objavila tudi norveška revija.
Jyllands Posten se je v ponedeljek zvečer opravičil za objavo, kljub temu pa ni pomiril razgretih muslimanov, ki so nadaljevali proteste v več delih sveta. V sredo je karikature objavilo še nekaj evropskih časnikov, med njimi francoski tabloid France Soir.
'Ne opravičujte se!'
Pakistanski pisatelj Ibn Warraq, ki je otroštvo preživel v indijskih koranskih šolah, trenutno pa v strahu pred maščevanjem islamistov živi v ZDA, je v uglednem nemškem tedniku Der Spiegel objavil poziv zahodnim državam, naj se ne opravičijo zaradi objave karikatur. V eseju z naslovom 'Ne opravičujte se!' je zapisal, da objava zastavlja "najpomembnejše vprašanje našega časa - vprašanje svobode izražanja." "Se bomo na Zahodu uklonili družbam, ki imajo srednjeveške nazore, ali pa smo pripravljeni braniti našo najpomembnejšo svobodnjaško dobrino - svobodno izražanje mnenj?" se sprašuje Warraq. "Dokler ne bomo pokazali glasne, odkrite in javne solidarnosti do danskih karikaturistov, tako dolgo bodo pridobivale tiste sile, ki skušajo svobodnemu Zahodu vsiliti totalitarno ideologijo. To bi pomenilo začetek islamizacija Evrope na obroke. Zato se ne opravičujte!" je med drugim zapisal Warraq.
Bruselj bi se karikatur lotil s kodeksom
Sporne danske karikature razburjajo tudi v Bruslju. Na Evropski komisiji so danes sicer znova branili pravico do svobode izražanja, a hkrati poudarili, da je treba pri objavi občutljivih podob ravnati "premišljeno", to je z "zmožnostjo razumevanja in obvladovanja posledic dejanja".
Da je bila objava spornih karikatur po njegovem osebnem mnenju nekoliko "nepremišljena", je ocenil evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Ob tem je sicer tudi dejal, da so nasilje, ustrahovanje in pozivi k bojkoti in omejevanju svobode tiska popolnoma nesprejemljivi in ne bodo pripeljali do konstruktivnih razprav.
Evropska komisija je je že lansko leto v okviru svojih dokumentov o boju proti radikalizaciji predlagala, da bi evropski mediji sprejeli kodeks ravnanja za morebitne sporne primere, kot je bila objava danskih karikatur preroka Mohameda. "Kodeks bi morda bil dobra ideja," so dejali na sedežu komisije.
Pri tem so poudarili, da se o tej ideji še vedno pogovarjajo s predstavniki medijev oziroma novinarskimi organizacijami, v kratkem pa naj bi Evropska komisija o vlogi medijev pripravila tudi posebno konferenco.
Karikature objavila tudi italijanska časnika
Medtem pa sta danes karikature objavila še dva desno usmerjena italijanska časnika Libero in La Padania. Libero je risbe objavil pod naslovom "Tukaj vlada Mohamed", La Padania pa kritizira sredino odpustitev urednika francoskega časnika France Soir, ki je službo izgubil prav zaradi spornih objav.
Serijo karikatur Mohameda je septembra lani kot prvi objavil danski Jyllands Posten, ki je upodobitve islamskega preroka upravičeval s svobodo izražanja. Afera v zvezi s karikaturami pa je izbruhnila prejšnji teden, ko je iste karikature objavila tudi neka norveška revija ter zatem še vrsta drugih časnikov, med drugim francoska France Soir in Liberation ter večina italijanskih dnevnikov.
