Verheugen naj bi tako izjavil, da so dekreti "mrtvi in zastareli", nato pa čestital češki vladi za njeno namero, da preuči možnost diskriminatornih posledic zakonodaje o vrnitvi zaseženega premoženja, ter njeno skladnost z evropsko zakonodajo. Komisar naj bi tako govoril o dveh različnih zadevah, saj naj bi govoril o zakonodaji o vračanju premoženja zaseženega s strani komunističnega režima iz leta 1991.
Odzval se je češki premier Miloš Zeman, ki je v Pragi zanikal Verheugnove izjave o češki nameri preučitve Beneševih dekretov, če bi se ti izkazali za neusklajene z evropskim pravnim redom.
Beneševi dekreti so bili po drugi svetovni vojni pravna podlaga za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več deset tisoč Madžarov iz tedanje Češkoslovaške. Avstrijski in nemški visoki predstavniki so v zadnjem času večkrat zahtevali razveljavitev dekretov, možno odpiranje vprašanj v zvezi z njimi, pa bi lahko ponovno vzpodbudilo tudi podobne zahteve Italijanov glede optantskega vprašanja.
