Heinz Fischer je v tesnem boju z zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner prejel 52 odstotka glasov podpore, njegova protikandidatka iz ljudske stranke (ÖVP) pa 47 odstotka. Vodja SPÖ Alfred Gusenbauer je izid volitev in zmago svojega kandidata že pozdravil kot "sijajen osebni uspeh Heinza Fischerja" in dodal, da je bil za predsednika "izvoljen boljši". Obenem pa rezultat volitev "opominja" tudi vlado, je poudaril. S tem je namignil zlasti na "močno politizacijo" predvolilnega boja v zadnjem tednu, ko je koroški deželni glavar Jörg Haider iz svobodnjaške stranke (FPÖ) očitno navijal za Ferrero-Waldnerjevo. Bolj kot Fischer, pa je zmago na volitvah slavila opozicija, saj predsednik države po 18-ih letih spet prihaja iz vrst Socialdemokratov. Med zmagoslavnim pohodom skozi središče Dunaja je odmevala tudi internacionala. "Neizmerno sem srečen in Avstrijcem nadvse hvaležen za izkazano podporo. Hkrati so se odločili za dobre odnose s sosedami, še posebej s Slovenijo," je povedal Fischer.
Sedanji predsednik Thomas Klestil je Fischerju čestital v telefonskem pogovoru, so sporočili iz urada predsednika. Zaželel mu je "vse dobro pri delu na tem pomembnem položaju". Svojemu nasledniku je tudi ponudil, da se lahko že v ponedeljek oglasi pri njem na pogovorih, s pomočjo katerih naj bi predaja položaja, predvidena za 8. julij, ko se bo Klestil upokojil, potekala čim bolj gladko.
Na rezultate volitev so se odzvali tudi v poraženi ÖVP. Sicer vladajoča avstrijska stranka je novoizvoljenemu predsedniku čestitala za zmago, obenem pa poudarila, da se je tudi njena kandidatka Ferrero-Waldner "odlično borila" in dobro sledila Fischerju. Sama je sicer dejala, da je zaradi poraza "razočarana" in da je hotela "na vsak način zmagati", za kar se je borila do konca. V njenem štabu se je zbrala le peščica ljudi, tudi optimistično razpoložen kancler Wolfan Schuessel. "Z zunanjo ministrico smo se dobro borili in na koncu lova za Fischerjem celo zmanjšali razliko. Ponosen sem na Benito. Kot lahko vidite, imamo najbolj veselo zabavo v politični zgodovini Avstrije," je povedal Schuessel.
Vendar vladajoča desnica lahko že prav kmalu pričakuje prve glavobole. Poraz njihove kandidatke pomeni svarilo volilcev, nezadovoljnih s socialno politiko. Razpoke znotraj Ljudske stranke, ki so se pojavile po porazu na nedavnih deželnih volitvah, se bodo zdaj še povečale. "Mislim, da bodo nekateri strankarski veljaki še zaostrili razpravo o nadaljnjih smernicah vladne politike, ki jo vodi Ljudska stranka," je povedala politična komentatorka Petra Stuiber. Sicer analitiki menijo, da so volilni rezultati odraz tradicionalizma avstrijskih volivcev, ki imajo radi uravnoteženo razdeljeno politično moč v Avstriji, zato so ob črni vladi ustoličili rdečega predsednika.
Iz stranke Zelenih prihajajo čestitke in prepričanje, da bo Fischer "dobro opravljal" svoje delo. Vodja Zelenih Alexander van der Bellen je za dober boj čestital tudi Ferrero-Waldnerjevi, menil pa je, da je možnosti za zmago izgubila zato, ker je v zadnjem času javnost dobila vtis, da je kandidatka Jörga Haiderja, kar je tudi volivce Zelenih obrnilo na Fischerjevo stran.
Vodja Haiderjeve stranke FPÖ, ki je na volitvah podprla Ferrero-Waldnerjevo, Herbert Haupt je izid volitev pospremil z opozorilom, naj novi predsednik ne pozabi, "da za njim ne stoji večina Avstrijcev, temveč večina tistih, ki so glasovali zanj". Je pa zmaga za Fischerja priložnost, da svoje obljube "vzame resno in jih tudi uresniči", je dodal Haupt. Dosežek Ferrero-Waldnerjeve je označil za "enkraten uspeh, najboljši, kar jih je doslej v Avstriji dosegla kaka ženska".
Od konca druge svetovne vojne je položaj predsednika Avstrije zasedalo sedem mož, od tega so bili prvi štirje socialdemokrati, peti neodvisni kandidat s podporo SPÖ, zadnja dva pa člana ljudske stranke. Neposredne volitve predsednika s šestletnim mandatom je Avstrija uvedla leta 1951. Avstrijski predsedniki so bili doslej Karl Renner (1945-1950), Theodor Körner (1951-1957), Adolf Schärf (1957-1965), Franz Jonas (1965-1974), Rudolf Kirschlaeger (1974-1986), Kurt Waldheim (1986-1992) in že omenjeni Thomas Klestil (1992-2004).
Prihodnji avstrijski predsednik Fischer, ki se je rodil leta 1938 v Gradcu, je doktor prava. Leta 1962 je v politično areno vstopil kot sodelavec podpredsednika parlamenta in bil nato med letoma 1963 in 1975 sekretar poslanske skupine SPÖ. Leta 1971 je bil izvoljen za poslanca in v avstrijskem parlamentu je ostal do danes, vmes je leta 1975 prevzel tudi vodstvo svoje poslanske skupine. Leta 1983 je prevzel vodenje ministrstva za znanost in raziskave in na tem mestu ostal do leta 1987, ko se je vrnil v poslanske klopi. Tri leta kasneje je postal predsednik parlamenta, to funkcijo pa je opravljal do leta 2002, ko je bil izvoljen za podpredsednika parlamenta. Deset let je Fischer tudi že redni profesor na univerzi v Innsbrucku ter avtor številnih knjig s področja prava in politike.
