Direktor Uberja se ni strinjal s Trumpovo politiko, zato je kot njegov svetovalec odstopil

Glavni izvršni direktor podjetja Uber Travis Kalanick je v četrtek odstopil od članstva v Forumu za strategijo in politiko, ki predsedniku Donaldu Trumpu svetuje okrog ukrepov za pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Odstopil je zaradi izvršnega ukaza o imigraciji.

Kalanick je sporočil, da odstopa, ker se članstvo v forumu razume kot podpora Trumpovi politiki in tega se ne gre. Trumpova prepoved vstopa muslimanom iz sedmih držav in beguncem je po njegovih besedah po nepotrebnem prizadela številne ljudi po svetu. Družine ne morejo skupaj, ljudje so obtičali po letališčih in nastaja vtis, da Amerika več ne izreka dobrodošlice priseljencem.

V Trumpovem neformalnem forumu je 16 direktorjev velikih podjetij, med njimi banke JP Morgan Chase, Boeinga, Tesle, General Motorsa in drugih.

Trumpu se upirajo diplomati in zaposleni po zveznih agencijah, v New Yorku pa si je v četrtek prost dan vzelo več sto lastnikov majhnih trgovinic po rodu iz Jemna v protest proti izvršnemu ukazu.

Musk pojasnil, zakaj ostaja član svetovalnega foruma

Veliko kritik na svoj račun zaradi sodelovanja v svetovalnem telesu Trumpove administracije je slišal tudi šef Tesle in SpaceXa Elon Musk. Jeza njegovih privržencev je šla tako daleč, da so nekateri celo preklicali naročilo novega modela Teslovega električnega avtomobila. 

Na Twitterju je pojasnil, da se sestankov udeležuje, da bi Trumpu svetoval in da to nikakor ne pomeni, da se z njim strinja. ''Moji cilji so, da pospešim prehod na obnovljive vire energije in da pomagam človeštvu, da postane multiplanetarna civilizacija, posledica tega je ustvarjanje na stotisoče novih delovnih mest in bolj navdihujoče prihodnosti za vse. Razumem stališče tistih, ki nasprotujejo, da se udeležim tega sestanka, ampak verjamem, da je bolje biti angažiran pri spornih vprašanjih, saj bo to služilo skupnemu dobremu,'' je zapisal na Twitterju. 

Trump odpravlja regulacije finančne industrije

Ameriški predsednik Trump tudi danes podpisuje izvršne ukaze. Naredil je prvi korak k odpravljanju regulacij finančne industrije, ki so bile sprejete po zadnji veliki finančni in gospodarski krizi z namenom, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo tako hitro.

Trump bo naredil, kar more z izvršnimi ukazi, pomagal pa mu bo republikanski kongres z zakoni. Trump je z izvršnim ukazom naročil finančnemu ministru, da opravi revizijo zakona o finančnih reformah Dodd-Frank iz leta 2010, ki je bil sprejet z velikim odporom finančne industrije in republikancev, čeprav po mnenju druge strani, to je zagovornikov pravic potrošnikov, ni šel niti približno dovolj daleč.

Trump je že med kampanjo, ko je demokratsko nasprotnico Hillary Clinton obtoževal, da je v lasti finančne industrije Wall Streeta, ki jo bo menda prijel s trdo roko, napovedoval, da bo odpravil zakon Dodd-Frank, ki nosi ime po dveh demokratskih članih kongresa, ki sta ga pripravila. Zakon je med drugim ustanovil poseben Urad za zaščito potrošnikov.

Zjutraj je imel Trump sestanek s svojim poslovnim svetovalnim forumom, v katerem sedijo direktorji največjih podjetij v ZDA. Med njimi glavni izvršni direktor banke JP Morgan Chase Jamie Dimon. Ta je bil proti zakonu Dodd-Frank, vendar je bilo takrat politično ozračje nenaklonjeno velikim bankam, ki niso uspele preprečiti potrditve zakona, ker je bil spomin na veliko krizo še vedno svež.

Trump je pred sestankom foruma dejal, da je Dodd-Frank katastrofa za drobno gospodarstvo in napovedal, da se bo o zakonu pogovoril z Dimonom. "Ni boljše osebe, da mi kaj pove o tem, kot je Jamie," je dejal Trump. Prva žrtev Trumpove revizije bo zanesljivo Urad za zaščito potrošnikov, ki bdi nad tem, kaj počnejo banke s potrošniki.

Poleg izvršnega ukaza o reviziji reform je Trump podpisal tudi memorandum, ki ministrstvu za delo naroča naj počaka z uveljavljanjem pravil glede finančne industrije. Gre za pravila, ki finančnim svetovalcem glede pokojnin nalagajo, da delajo v interesu strank oziroma tistih, ki jim svetujejo.

Finančni svetovalci so ponavadi zaposleni in so lahko svetovali to, kar je potem prineslo več denarja delodajalcu in ne nujno posamezniku, ki je uporabljal storitve svetovalca. Prav tako so lahko stranke usmerjali v tiste naložbe, ki njim navržejo več denarja od taks in provizij. Trump pravila še ni odpravil, ampak mora prestati 90-dnevno revizijo. Nasprotniki pravila trdijo, da je svetovalce sililo v priporočila o manj tveganih naložbah, ki prinašajo manj denarja. Tu je seveda potem še druga plat kovanca.

Ameriški senat je potrdil predlog predstavniškega doma o odpravi zahteve, da ameriška podjetja objavijo, koga so podkupovale na tujem, da dobijo posle oziroma kakšne posle so sklepale s kom. Pravila so bila sprejeta z utemeljitvijo, da lahko državljani držav s skorumpiranimi politiki pridejo do informacij v primeru tožb. Republikanci trdijo, da ameriška podjetja s tem na leto izgubljajo več kot pol milijarde dolarjev, ker lahko tuja konkurenca prav tako pride do istih informacij.

Upori in protesti voda na mlin Trumpovi opoziciji

Trumpove poteze opoziciji pomagajo. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki je po ukazu na letališča poslala armado odvetnikov, je konec preteklega tedna na internetu zbrala 24 milijonov dolarjev, kar je šestkrat več, kot dobi po spletu v letu dni. Tudi druge podobne napredne organizacije dobivajo vse več donacij, predvolilne kovčke pa si polnijo tudi demokratski senatorji in člani predstavniškega doma.

Gallupov inštitut v zadnji anketi ugotavlja, da je 60 odstotkov Američanov proti gradnji zidu na meji z Mehiko, 55 odstotkov proti prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav in 58 odstotkov proti prepovedi vstopa sirskim beguncem.

Okrog 47 odstotkov pa jih meni, da gre Trump prehitro naprej s svojimi ukrepi. Podobna anketa ob istem času je leta 2008 ugotovila, da je bilo takega mnenja glede ukrepov Baracka Obame le 22 odstotkov Američanov.

Vroče tudi znotraj vlade

Vroče je tudi znotraj vlade. Trump je eksplodiral, ko je Nacionalna služba za parke objavila fotografiji njegove in inavguracije predsednika Baracka Obame, ki sta izpostavili razliko med množicama. Šefa službe je okaral in zahteval, da mu najde fotografije, kjer bo na njegovi inavguraciji vidno več ljudi in te slike je potem obesil v Beli hiši.

Agencije in ministrstva so potem dobili navodila, da ne smejo komunicirati z javnostjo oziroma mediji, dokler se nova oblast ne ustali in prevzame te naloge. Stanje je najbolj alarmantno znotraj Agencije za zaščito okolja (EPA), ki je republikancem že leta trn v peti.

Trump zagovarja odpravo raznih regulacij, republikanci v kongresu pa so prav tako že začeli odstranjevati nekatere, na primer tiste za čisto vodo in v prihodnje bo tega še več. EPA je v času Georga Busha mlajšega pospravila v predale ali kam drugam znanstvene raziskave, ki so dokazovale škodljive posledice podnebnih sprememb in zaposleni v agenciji pričakujejo, da bo sedaj podobno.

Zaradi tega menda ščitijo raziskave, ustvarjajo neformalne mreže in komunicirajo med seboj preko raznih aplikacij, ki omogočajo kodiranje vsebine, saj jih lahko preko uradne elektronske pošte hitro ujamejo. Nekateri se šalijo, da bodo podobno kot vohuni v času hladne vojne izmenjavali informacije na tajnih mestih ali pa vsaj kupovali posebne mobilne telefone.

Po agencijah zvezne vlade je za svojo usodo najbolj strah Američane muslimanske veroizpovedi, težave pa so tudi v Beli hiši, kjer med ljudmi okrog Trumpa vlada nezaupanje in se med seboj opazujejo, kdo je tisti, ki kaj neprijetnega spravi v medije. Vodstvo Nacionalnih arhivov jih medtem opozarja, da od leta 1978 obstaja zakon, ki določa, da se morajo vsi uradni dokumenti ohraniti.