'Služiti Iraku in ne Huseinu'

V Bagdadu se je začela konferenca o narodni spravi, na kateri bodo voditelji večine iraških strank in političnih frakcij skušali premostiti razlike, predvsem pa poiskati odgovor na vprašanje, kako zajeziti nasilje, ki državo vse bolj uničuje in grozi, da se bo sprevrglo v regionalni konflikt. Pobudo za srečanje je dal iraški premier Nuri al Maliki, ki je v uvodnem nagovoru pripadnike vojske strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina povabil, da se pridružijo novi iraški vojski.

"Iraška vojska odpira vrata poveljnikom in vojakom iz nekdanje vojske, ki želijo služiti domovini," je dejal al Maliki in tako ponudil roko sprave pripadnikom nekdanjega režima. Obenem je zatrdil, da bo vlada narodne enotnosti tistim, ki ne bodo ponovno sprejeti v vojsko, plačala pokojnine. Iraški parlament je tudi pozval, naj preuči ustavne možnosti, da bi se v odbore, kakršna sta odbor, katerega naloga je iraške oblasti "očistiti" nekdanjih pripadnikov Huseinove stranke Baas, in protikorupcijski odbor, vključilo tudi "načelo odpuščanja".

Konference se sicer udeležuje tudi več nekdanjih članov stranke Baas. "Razlikujemo med člani Baasa, katerih roke niso omadeževane s krvjo, ter tistimi, ki so zagrešili najbolj grozovite zločine nad Iračani in ki še naprej ubijajo nedolžne ljudi," je v govoru poudaril premier al Maliki.

Iraški predsednik Džalal Talabani se iz zdravstvenih razlogov konference ni mogel udeležiti. Namesto njega je zbrane nagovoril njegov tiskovni predstavnik Kameran Karadagi, ki je Iračane pozval k enotnosti. "Skrajni čas je, da se tako tisti na oblasti kot tisti v opoziciji združimo in premostimo razlike. Nimamo druge izbire, kot da smo združeni v solidarnosti proti sovražnikom Iraka," je dejal.

Zavrača pogajanja

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je medtem zavrnila priporočilo ameriške študijske skupine za Irak, ki sta jo vodila nekdanji državni sekretar ZDA James Baker in nekdanji demokratski kongresnik iz Indiane Lee Hamilton, da bi bilo za učinkovito reševanje iraške krize potrebno v pogovore vključiti tudi Iran in Sirijo.

Riceova je dejala, da bi bila cena za to previsoka. Po njenih besedah ZDA namreč v zameno za mir v Iraku nočejo trgovati s suverenostjo Libanona, ki jo ogroža Sirija, ter nočejo omogočiti Iranu, da pride do jedrskega orožja. Riceova je tudi prepričana, da niti Iran niti Sirija ne potrebujeta dodatne vzpodbude, da pomagata pri stabilizaciji Iraka, saj bosta - če je to v njunem interesu - vsekakor pomagali.

Ameriški predsednik George Bush je imel glede pogovorov z Iranom in Sirijo od vsega začetka pomisleke, mnenje Riceove pa tem pomislekom daje še dodatno težo. Bush se je sicer odločil, da bo ameriško strategijo v Iraku spreminjal šele po novem letu. Kot je dejala Riceova, pa nova strategija ne bo predstavljala nobene radikalne spremembe predsednikovih dolgoročnih ciljev glede Iraka.