Šešlja odstranili iz sodne dvorane

Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je na današnji statusni konferenci na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahteval, naj ga odpeljejo iz sodne dvorane, ker je zanj nesprejemljivo, da ga zastopa branilec David Hooper, ki mu ga je proti njegovi volji določilo sodišče. Varnostniki sodišča so to na zahtevo sodnika nato tudi storili, poročajo beograjski mediji.

Kot je na t.i. statusni konferenci povedal sodnik Alphons Orie, naj bi Šešlju, ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini, začeli soditi prve dni novembra. Sodišče je nedavno od tožilstva zahtevalo, naj najmanj za tretjino skrči obtožnico proti Šešlju.

Šešelj je danes ponovil, da ne želi s strani sodišča vsiljenega branilca, ker bi to pomenilo, da mu je v sodnem postopku namenjena vloga statista. Kot so poročali beograjski mediji, je Šešelj nadvse žaljivo govoril o branilcu Hooperju, sicer odvetniku iz Londona, ki mu ga je sodišče določilo ob koncu avgusta.

Sodnik Orie je Šešlju povedal, da ne spoštuje sklepa sodišča, na podlagi katerega mu je dovoljeno s sodnim senatom komunicirati izključno prek branilca. Šešlja je pozval, naj zagovorniku pove, kar ima za povedati, če tega noče oziroma če ne želi biti več navzoč v sodni dvorani, pa naj to tudi sporoči. Šešelj je od sodnika zahteval, naj naloži varnostnikom, da ga odpeljejo iz dvorane, kar so tudi storili, statusno konferenco pa nadaljevali brez obtoženca.

Tožilstvo naj skrajša obtožnico

Srbski mediji so nedavno poročali, da je sodišče naložilo tožilstvu, naj do 21. septembra za najmanj eno tretjino skrajša obtožnico proti Šešlju. Ljudje iz vrha Šešljeve stranke menijo, da namerava sodišče na ta način skrajšati postopek proti njihovemu voditelju. "Sodišče sploh ne ve, kaj naj počne v procesu proti njemu, saj je jasno, da je obtožnica izmišljena, s skrajšanjem postopka pa bi prišlo na dan manj haaških neumnosti," so še povedali v štabu radikalcev.

Obtožnica Šešlja bremeni sodelovanja pri skupnih zločinskih dejavnostih v obdobju med letoma 1991 in 1995, katerih namen je bila trajna razselitev nesrbskih prebivalcev z obširnih območij v BiH in na Hrvaškem, ki bi bila nato priključena novi srbski državi, kot tudi z ozemlja Vojvodine.

Osem točk obtožnice ga bremeni zločinov proti človečnosti, vključno s pregonom, umori, protizakonitim zapiranjem ljudi, mučenji in deportacijami, v šestih točkah obtožnice pa ga obtožujejo kršitve zakonov in običajev vojskovanja.

Šešelj je eden od obtožencev, ki so najdlje v priporu haaškega sodišča v Sheveningenu in je med redkimi, ki mu niso dovolili, da na začetek sojenja počaka na prostosti. Vodja srbskih radikalcev se je dolgo ponujal glavni tožilki Carli Del Ponte, naj ga pokliče v Haag, kamor je res prostovoljno odšel februarja 2003 oziroma nekaj tednov po vložitvi obtožnice proti njemu.