Šešelj: Ponosen sem na zločine, ki mi jih pripisujejo

Pritožbeni svet Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča v Haagu (MICT) je vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja v prizivnem postopku obsodil na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. V zapor mu sicer ne bo treba, saj je to kazen že odslužil v haaškem priporu, kjer je preživel skoraj 12 let.

Po besedah predsedujočega sodnika Theodora Merona so Šešlja spoznali za krivega v treh od skupno devetih točk obtožnice. Razsodili so, da je zaradi svojega hujskaškega govora v Hrtkovcih v Vojvodini maja 1992 odgovoren za preganjanje in deportacije vojvodinskih Hrvatov, zaradi česar so ga obsodili na deset let zapora. Je bil pa Šešelj oproščen obtožb za skupen zločinski načrt, s pripombo, da so se napadi na Hrvaškem in BiH zgodili.

Šešelj na razglasitvi pravnomočne sodbe ni bil prisoten. Pred tem je danes v Beogradu zatrdil, da ga sodba ne zanima in da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo MICT odredil ponovno sojenje.

Pritožbeni svet MICT, naslednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, tako ni pritrdil odločitvi haaškega sodišča iz leta 2016. To je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je tedaj presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj je ocenilo, da na sojenju na haaškem sodišču ni bilo zadoščeno pravici. Poudarilo je tudi, da so v sodbi našli številne napake. Tožilstvo je pričakovalo, da bodo v reviziji sodbe ugotovili Šešljevo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali odredili ponovitev sojenja. Šešelj se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil.

Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.

V BiH so s sodbo le delno zadovoljni

V BiH so z razsodbo le deloma zadovoljni. Žrtvam vojne v BiH in njihovim svojcem se zdi prav, da je bil Šešelj spoznan za krivega zločinov proti človečnosti, zaporna kazen pa se jim zdi prekratka.

Večina elektronskih medijev v BiH je neposredno prenašala izrek sodbe v Haagu. Vodja zveze taboriščnikov BiH Jasmin Mešković, ki je izrek pravnomočne sodbe spremljal v Srebrenici, je ocenil, da je MICT deloma popravil krivico izpred dveh let, ker je odločil, da je Šešelj kriv zločinov proti človečnosti. "Nismo pa zadovoljni z dolžino zaporne kazni," je poudaril za televizijo N1. Ob tem je dodal, da nobena kazen ne more vrniti ubitih v vojni.

Predsednica društva Ženske Srebrenice Hajra Ćatić je po drugi strani razočarana nad odločitvijo MICT, ker je pričakovala, da bo ostrejša. Ocenila je, da je razsodba sramotna in podobna tistim, ki jih je izreklo haaško sodišče.

Zunanji minister BiH Igor Crnadak, ki se mudi na delovnem obisku v Ljubljani, odločitve ni želel komentirati. "Ne bi želel komentirati posamičnih primerov. Mislim, da mora obstajati meja med izvršilno oblastjo in pravosodjem tako znotraj države kot na mednarodni ravni," je dejal.

Po njegovih besedah je pomembno, da se proces kaznovanja tistih, ki so storili vojne zločine, konča. Da vsi, ki so storili nekaj slabega, za to odgovarjajo, je poudaril. Pomembno je tudi, da je odgovornost individualna in se ne veže na katerikoli narod ali katerokoli državo.

"Želimo, da bi bilo tudi pravosodje znotraj BiH učinkovitejše. Ostali so namreč številni primeri, kjer je trpelo veliko ljudi, še vedno pa nimamo odgovora, kdo je za to kriv," je še povedal. Želijo si tudi, da se proces sprave konča, saj bi s tem zagotovili trajno stabilnost, je dodal Crnadak.

Hrvaška: Kazen je premila

Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je ocenila, da je kazen za Šešlja "premila" v primerjavi z zločini, ki jih je neposredno spodbujal s svojimi hujskaškimi dejavnosti, ali je pri zločinih tudi osebno sodeloval.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so pozdravili dejstvo, da je sodišče potrdilo Šešljevo odgovornosti za pregon Hrvatov iz Vojvodine, a so tudi izrazili obžalovanje, ker pritožbeni svet MICT ni potrdil Šešljeve odgovornosti in udeležbo v najhujših zločinih, ki so se zgodilo med agresijo na Hrvaško in BiH, posebej v Vukovarju.

Hrvaška diplomacija je v sporočilu za javnost označila Šešlja kot enega glavnih zagovornikov ideje o "veliki Srbiji" in njeni zahodni meji na Hrvaškem med mesti Virovitica, Karlovac in Karlobag. V imenu hrvaške vlade so izrazili sočutje z vsemi žrtvami zločinov velikosrbske agresije, ki niti po več kot dveh desetletjih po koncu vojne niso dočakali pravice. Kot so dodali, bo hrvaška vlada nadaljevala s pravosodnimi postopki proti storilcem vojnih zločinov na Hrvaškem.