Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je obvestil odbor ministrov SE, da bo uvedel uradno preiskavo o nedavnih poročilih o skrivnih zaporih za teroristične osumljence oziroma o njihovem transportu čez ozemlja članic SE, za katerimi naj bi stale tuje obveščevalne agencije. Ob tem je članice SE pozval, naj o tem vprašanju, v katero naj bi bila vpletena ameriška centralna obveščevalna agencija CIA, podajo popolne podatke.
"Glede na zelo resno naravo teh navedb bi moral odgovor Evrope preseči politične izjave in preiskave. Zato sem se odločil uporabiti zakonska pooblastila v skladu s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah in formalno zahteval informacije od 45 članic," je v izjavi navedel Davis. 46. članica SE je Monako, ki še ni ratificiral Evropske konvencije o človekovih pravicah, kar naj bi sicer storil kmalu.
"Moj cilj je ugotoviti kaj, če sploh kaj, se je zgodilo, in kdo je bil vpleten. To bi nam moralo omogočiti bližji vpogled v to, kako vlade zagotavljajo spoštovanje konvencije v okviru boja proti terorizmu," je dejal Davis. Ob tem je dodal, da bi lahko po potrebi predlagali nadaljnje ukrepe za preprečevanje morebitnih prihodnjih kršitev.
Zahtevanje informacij
V skladu s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah ima generalni sekretar SE pravico zahtevati informacije od vlad držav članic Sveta Evrope. Preiskavo Sveta Evropa vodi švicarski senator Dick Marty.
V pismu, ki ga je Davis članicam SE poslal danes, od vlad zahteva, naj do 21. februarja 2006 priskrbijo pojasnila o tem, kako njihova interna zakonodaja zagotavlja učinkovito uresničevaje omenjene konvencije na več področjih.
Gre predvsem za vprašanje, na kakšne načine interna zakonodaja članic zagotavlja, da so dejanja predstavnikov tujih agencij pod njihovo jurisdikcijo predmet ustreznega nadzora. Davis v pismu tudi sprašuje, na kakšen načina interna zakonodaja članic zagotavlja ustrezno zaščito za preprečevanje nepotrjenega odvzemanja svobode komur koli pod njihovo jurisdikcijo, če bi bilo tovrstno odvzemanje svobode povezano s samo članico ali če bi članica pri ravnanju v smeri odvzemanja svobode pomagala agentom druge države, vključno s pomočjo pri transportu z letali ali na drug način.
Davis sprašuje tudi, kako interna zakonodaja članic zagotavlja ustrezen odgovor na domnevne prekrške. Gre predvsem za pojasnilo o zmožnostih ustrezne preiskave. Obenem zahteva tudi pojasnilo, ali je bil kdo od javnih uslužbencev članice na kakršenkoli način vpleten v nepotrjeno odvzemanje svobode posameznikom, tudi v primeru, če bi do takšnega odvzema svobode prišlo zaradi ali ob pobudi neke tuje agencije.
Dokazi o prevažanju domnevnih teroristov
O tem, da naj bi CIA v državah nekdanjega vzhodnega bloka skrivala in zasliševala osumljence teroristične mreže Al Kaida, je 2. novembra prvi poročal ameriški časnik Washington Post. Dan zatem je organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch sporočila, da ima dokaze o tem, da je CIA teroristične osumljence, zajete v Afganistanu, prepeljala na Poljsko in v Romunijo.
Senator Dick Marty je sporočil, da preučuje primere 31 letal, ki so v minulih letih pristali v Evropi, ter da poskuša pridobiti stare satelitske posnetke položajev v Romuniji in na Poljskem.
V Avstriji so medtem potrdili, da je državo leta 2003 preletelo ameriško letalo, za katero danes obstaja sum, da je prevažalo zapornike CIA. Kot je povedal poveljnik avstrijskih zračnih sil Erich Wolf, se je letalo vrste hercules C-130 družbe Tepper Aviation takrat identificiralo kot civilno letalo na poti iz Frankfurta v Baku, a je bilo dovolj sumljivo, da so avstrijske oblasti odredile, da ga spremljata dva lovca.
Lovca sta letalo fotografirala, a nista imela nobenega motiva, da bi ga prestregla, je povedal Wolf in s tem delno potrdil torkovo poročanje nemškega časnika Berliner Zeitung. Dogodek naj bi se pripetil 21. januarja 2003. Avstrijsko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da "ne more potrditi informacij" omenjenega časnika, po katerih naj bi Dunaj zaradi kršitve zračnega prostora z vojaškim letalom, ki se je izdajalo za civilno, protestiralo pri Washingtonu.
Portugalski časnik Focus pa je poročal, da so letala CIA, ki so prevažala domnevne teroriste, maja pristajala na portugalskih letališčih. Po navedbah portugalske vlade pa nobeno od teh letal na portugalskih tleh ni pristalo od marca oziroma od prihoda nove portugalske socialistične vlade. Omenjeni časnik je objavil tudi fotografije štirih belih letal na portugalskih letališčih marca in maja, katerih številke registracij naj bi ustrezale plovilom ameriške obveščevalne agencije. Focus je že minuli teden objavil več let stare fotografije, na katerih je videti letala brez registracije na letališču v Portu. Ta letala naj bi po navedbah časnika uporabljala CIA.
Tudi Finska naj bi služila za pristajanje letal CIA, poroča finski časnik Borgaabladet. Po navedbah časnika naj bi letalo vrste lockheed C-130 hercuels z registracijo ZDA maja 2003 pristalo na helsinškem letališču. Finske oblasti so doslej trdile, da nobeno od ameriških letal za prevoz zapornikov ni pristalo na Finskem.
