Odnosi med članicama zveze NATO so se v zadnjih letih sicer precej otoplili, vsaj kar zadeva sodelovanje na področju turizma, organiziranega kriminala in medsebojne pomoči po uničujočih potresih v obeh državah. Kljub temu bodo preizkus resnične otoplitve odnosov pomenila prav posvetovanja o občutljivih vprašanjih v Egejskem morju, ki so državi v zadnjih desetletjih že večkrat pripeljali na rob oboroženega spopada.
Obseg kontinentalne police
Grčija vztraja, da se je pripravljena pogajati le o vprašanju obsega kontinentalne police, ki zadeva občutljiva vprašanja izrabe morskega dna v komercialne namene. Gre za pravico do izkoriščanja rudnin in nafte na morskem dnu zunaj teritorialnega morja držav. Grčija sicer trdi, da ima to pravico na območjih okoli vseh grških otokov v Egejskem morju, Turčija pa zastopa stališče, da se kontinentalna polica razteza od kopnega ozemlja neke države in ne od njenih otokov. Državi sta leta 1987 zaradi spora o izkoriščanju rudnin sicer že bili na robu vojne.
Vprašanje zračnega prostora
Državi imata nesoglasja tudi glede zračnega prostora, saj Grčija trdi, da se njen zračni prostor razteza 16 kilometrov od njenih meja, Turčija pa ji priznava samo šest kilometrov. Grčija si lasti tudi manjše otoke oziroma čeri, ki niso omenjene v nobenem sporazumu. Grčija sicer meni, da bi vprašanje kontinentalne police moralo reševati Meddržavno sodišče v Haagu, v zadnjem času pa je tudi Turčija izrazila pripravljenost na tovrstno reševanje nekaterih problemov.
Nezaupanje med državama ima dolgo zgodovino
Delegaciji na posvetovanjih vodita Anastasis Skopelitis, sekretar na grškem zunanjem ministrstvu, in Ugur Ziyal, podsekretar v turškem zunanjem ministrstvu. Če bo na sestanku v Ankari dosežen vsaj minimalen napredek, se bosta delegaciji najverjetneje kmalu sestali še v Atenah. Poznavalci sicer menijo, da pomenijo že pogovori precejšen napredek, potem ko so sodelovanje na tem področju dolgo časa onemogočala nasprotna stališča o pristopu k problemu.
Nezaupanje med državama izhaja iz več kot 300-letne vladavine Otomanskega cesarstva nad Grki. Leta 1923 je po Lausannskem sporazumu, ki je končal grško-turško vojno, prišlo do izmenjave prebivalstva med državama, v katere je bilo vključenih 1,5 milijona ljudi, Grkov iz Male Azije in Turkov iz Grčije. Medsebojni odnosi so bili v zadnjih desetletjih obremenjeni predvsem s spori v Egejskem morju in s ciprskim vprašanjem. Turčija je leta 1974 namreč zasedla severno tretjino tega sredozemskega otoka, na katerem sta sicer živela oba naroda, potem ko je v Grčiji prišlo do državnega udara političnih sil, ki so se zavzemale za združitev Grčije in Cipra.
