Milenijske uspešnice Davida Garretta

Violinist David Garrett, ki ima po rokah metal tetovaže, bo v septembru napolnil 45 let, sicer pa se je rodil leta 1980 kot David Christian Bongartz v nemškem Aachenu. Njegova biografija pravi, da mu je oče prvo violino kupil pri štirih letih, že pri petih pa je zmagal na nekem tekmovanju. Kot čudežni deček je nato študiral v Londonu in New Yorku, svojo prvo stradivarko pa dobil pri enajstih letih. Leta 2013 je igral samega Paganinija v biografskem filmu Hudičev violinist, sicer pa je v več kot 30-letni karieri nanizal že preko dvajset studijskih albumov.

Njegov lanski, 23. po vrsti, se imenuje Millennium Symphony, na katerem je konceptualno izbral 24 uspešnic, ki predstavljajo novo tisočletje, po eno pesem za vsako leto. Po letu 2018, ko je že nastopil v ljubljanskih Stožicah, se je zdaj, po slabih sedmih letih, tja vnovič vrnil, četudi ga je prišlo poslušat občutno manj ljudi.

Mediji so ga v preteklsti opisali s pridevniki kot so "brezmejen, melodičen, strasten, dramatičen, iskren, srčen" in da v svojih izvedbah "ne samo, da združuje različne žanre glasbe, temveč tudi povezuje različne kulture". Njegove priredbe so vsekakor izpiljeno dovršene in vrhunsko interpretirane, hkrati pa všečne laičnemu, ne pretirano kritičnemu ušesu. Prisotno občinstvo je namreč z večjim ali manjšim navdušenjem spremljalo in "tekmovalo" ob prepoznavanju uspešnic zadnje četrt stoletja, mnogi pa so si odlomke zabeležili tudi z mobilnimi telefoni.

Garrett je tako s "crossover" mešanjem žanrov v slogu Vanesse Mae ali Maksima Mrvice postregel s svojo vizijo največjih uspešnic tega tisočletja, ob katerih so ga pospremili člani njegove spremljevalne skupine. Skupaj z veličastnim 12-okenskim ekranom, ki je, vsaki skladbi posebej, pričaral primeno vizualno-impresivno spremljavo.   

Koncert je pričel s (skorajda) nogometno-himnično Seven Nation Army (dua The White Stripes), ter nadaljeval s pop favoriti tipa Naughty Girl (Beyonce), Moves like Jagger (Maroon 5) ter Senorita (Shawn Mendes in Camila Cabello), As It Was (Harry Styles) ter Dance Monkey (Tones and I), ob katerih so (najbrž?) bolj uživali mlajši udeleženci, ki so jim tovrstne viže zagotovo bližje kot njihovim staršem.

Kako dobro lahko zveni mogočna Take Me to Church ali Wake Me Up pokojnega Aviciija, smo se lahko prepričali v nadaljevanju, ko je bilo tudi sodelovanje zbrane množice bolj aktivno, za nameček pa je dodal še "zlajnano" Despacito ter Mein Herz Brennt, sorojakov Rammstein, kar je bila zagotovo ena bolj "ognjenih" izvedb njegovega repertoarja. Eda Sheerana pa je "počastil" z The Joker and the Queen ter z zaključno pesmijo prvega dela, ko se je David med sedečim parterjem sprehodil do mešalne mize. Tam je potem na manjšem odru izvedel Sheeranov megahit Shape of You, ljudje pa so ga lahko obkrožili, fotografirali in snemali.

Drugi del je postregel z Blinding Lights (The Weeknd), Russian Roulette (Rihanna) ter Survivor (Destiny's Child) ter celo The Loneliest, italijanske zasedbe Maneskin. Sledil je venček Smells Like Teen Spirit (Nirvana), Walk This Way (Aerosmith), Smooth Criminal (M. Jackson), ter Beethovnove 5. simfonije ter He's a Pirate, teme iz filmske serije Pirati s Karibov. Za sam konec je postregel še z megahitoma zadnjih let, Titanium (D. Guetta in Sia) ter Shake It Off zvezdniške Taylor Swift. v dodatku smo dobili še največji hit My Chemical Romance (Welcome To The Black Parade) ter sklepno Viva La Vida, zasedbe Coldplay.

Garrett je v Sloveniji zabaval precej manj ljudi kot pred dnevi na Dunaju ali v Bratislavi, a so vsi prisotni zagotovo dobili svoje. Postregel je s skoraj tridesetimi dobro poznanimi uspešnicami v interpretacijah, kot jih obvlada samo on, kar pa seveda ceni tudi njegova baza poslušalcev in oboževalcev.