Na ulicah Bagdada še vedno vlada zmeda in negotovost, po poročanju BBC pa je po mestu slišati streljanje. Tarča plenilcev je bil danes tudi iraški narodni muzej, ki hrani primerke sumerske, babilonske, asirske in islamske kulture. Razlog za negotovost v iraški prestolnici je očitno tudi naraščajoča napetost med Šiiti in Suniti. V Bagdadu so v nočnem času že uvedli policijsko uro. Britanski BBC je poročal, da ameriške sile želijo varnost v Bagdadu doseči tudi s pomočjo lokalne policije, ki jih želijo prepričati, da se vrnejo na svoja delovna mesta.
V Bagdadu so ulice pod delnim nadzorom narodne straže, ki skuša predvsem preprečiti plenjenje. Ameriška vojska je medtem v iraški prestolnici začela med prebivalci izbirati osebje, ki bi bilo primerno za delo v policiji, medicinski službi in javnih službah za oskrbo z vodo in elektriko. Pred bagdadskim hotelom Palestina se je že zbralo več sto Iračanov, ki si se potegujejo za omenjena dela.
ZDA tudi načrtujejo napotitev okoli 1200 predstavnikov policije, svetovalcev za javno varnost in pravnih strokovnjakov v Irak v prihodnjih tednih. Ti naj bi pomagali zagotoviti varnost v državi po koncu vojne. Kot je sporočil general Vincent Brooks, tiskovni predstavnik CENTCOM, so že poslali prvih 26 policistov in častnikov.
V spopadih pri Mosulu na severu Iraka je bilo od petka ubitih kakih 15 Kurdov in Arabcev, najmanj 200 pa jih je bilo ranjenih. V več predelih Mosula, predvsem arabskih četrteh, je bilo slišati posamezno streljanje z lahkim orožjem. Mosul je bil sicer v petek prizorišče množičnega plenjenja, ki so ga Arabci pripisali Kurdom.
Prve enote ameriške 4. pehotne divizije so prestopile kuvajtsko-iraško mejo in se napotile proti notranjosti Iraka. Gre za enote, ki so bile načrtovane za odprtje druge fronte na severu Iraka, vendar jim je nesodelovanje turških oblasti to onemogočilo.
Kurdski borci se umikajo iz Kirkuka
Kurdski borci se po poročanju britanske televizije BBC začeli umikati iz Kirkuka. Uradne potrditve umika kurdskih sil iz Kirkuka sicer še ni, je pa eden od poveljnikov vojske Domoljubne zveze Kurdistana, general Mam Rostam, kurdskim borcem v petek ukazal, naj zapustijo Kirkuk. Po njegovih besedah naj bi se v mestu nahajalo več kot 10.000 kurdskih borcev.
"Turčija za zdaj ne vidi potrebe po vkorakanju njene vojske na sever Iraka," je po informacijah, da kurdske vojaške enote zapuščajo Kirkuk izjavil turški zunanji minister Abdulah Gül. Sicer pa je Turčija v petek v Kirkuk in Mosul napotila svoje častnike, ki skupaj z ameriško vojsko Turčijo obveščajo o razvoju dogodkov. "Povsod prihaja do plenjenja. Pomembno je, da ne prihaja do pokolov in da ne pride do državljanske vojne. Na to smo še posebej pozorni in razmere spremljamo od blizu," je še dejal turški zunanji minister.
Turška vlada je sicer že večkrat posvarila, da bi bilo zavzetje Kirkuka ali Mosula s strani kurdskih sil razlog za poseg turške vojske na severu Iraka. Turčija se namreč boji, da bi si Kurdi s prevzemom nadzora nad mesti na severu Iraka, ki so bogata z nafto, zagotovili sredstva za uresničitev svojega cilja - neodvisnosti, čemur pa bi se lahko nato pridružili tudi Kurdi, ki živijo na jugu Turčije.
Našli truplo ubitega novinarja
V neki bolnišnici v Bagdadu so ameriški vojaki našli truplo ubitega novinarja in še tri novinarje, med katerimi sta dva ranjena, so sporočili na osrednjem poveljstvu ameriške vojske v Katarju (CENTCOM). Gre za truplo enega od dveh snemalcev, ki sta bila ubita med torkovim streljanjem ameriškega tanka na hotel Palestina v Bagdadu. V napadu na omenjeni hotel sta bila ubita 35-letni snemalec tiskovne agencije Reuters Iaras Protsyuk in 37-letni snemalec španske televizije Telecinco Jose Couso. V napadih je bil sicer ubit še en novinar.
Po besedah tiskovnega predstavnika CENTCOM, so v neki šoli v središču Bagdada našli skoraj 50 jopičev z eksplozivom, ki bi jih lahko uporabili samomorilski napadalci, na zahodu Iraka pa so prijeli skupino 59 iraških vojakov. Možje naj bi imeli pri sebi 630.000 ameriških dolarjev, ter pisni material o nagradah tistim, ki so ubili ameriške vojake. Tudi ZDA so, kot je povedal Brooks, vzpostavile sistem denarnih nagrad "primerne višine" za vsako informacijo, ki bi pripomogla k prijetju vodilnih predstavnikov dosedanjega iraškega režima.
Brooks je tudi dodal, da sta na bagdadsko mednarodno letališče pristali transportni letali C-130 s skoraj 11 tonami medicinske pomoči kuvajtske vlade in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), namenjene bolnišnicam v Bagdadu.
ZDA ne vedo, ali je Sadam Husein še živ
Ameriški predsednik George Bush in obrambni sekretar Rumsfeld nimata dovolj gotovih informacij o tem, da bi se izrekla o usodi iraškega voditelja Sadama Huseina. "Ne vem, ali je mrtev ali živ. To, kar vem, je, da ni več na oblasti," je dejal Bush po obisku v Iraku ranjenih ameriških vojakov v bolnišnici blizu Washingtona. Rumsfeld je na novinarski konferenci v Pentagonu podobno dejal, da nima dovolj zanesljivih informacij, da bi lahko z gotovostjo zatrdil, da je Sadam Husein mrtev ali da je živ. Po poročanju več ameriških televizij, predvsem CBS, v petek zvečer, naj bi ameriške obveščevalne službe imele podatke, da je Sadam Husein že mrtev.
Minuli ponedeljek so sile koalicije v Iraku bombardirale neko poslopje v Bagdadu, ker naj bi se tam nahajali Sadam Husein in njegova sinova. Po napadu je neimenovani ameriški visoki predstavnik dejal, da ZDA "niso prišle do nobene ugotovitve glede usode iraškega voditelja in njegovih sinov".
Glavno poveljstvo koalicijskih sil je izdalo seznam 55 predstavnikov iraškega režima, ki jih morajo vojaki zajeti ali ubiti. General Brooks je povedal, da imajo podatke, da skušajo nekateri od njih pobegniti v tujino. "Koalicijske sile so dobile več različic seznama, kar jim bo olajšalo identifikacijo iskanih oseb.Takšne igralne karte so ena oblika seznama. Na kartah je med 55-imi najbolj iskanimi tudi nekdanji minister za informiranje Al Sahaf," je general Brooks predstavil enega od načinov obveščanja svojih enot o iskanih iraških funckionarjih.
ZDA umika letalonosilke
ZDA nameravajo v prihodnjih dneh zmanjšati s pet na tri število svojih letalonosilk, ki so jih zaradi vojne v Iraku namestile v Perzijskem zalivu, je danes v Bahrajnu povedal poveljnik koalicijskih pomorskih sil, viceadmiral Tim Keating. V vojni proti Iraku je sodelovalo pet letalonosilk s spremljevalnimi ladjami, od tega so bile tri nameščene v Zalivu, dve pa v vzhodnem Sredozemlju. Izstrelile so več kot 800 raket tomahawk, z njih pa so letala vzletela kakih 7000-krat, je še povedal Keating.
IAEA zahteva zaščito iraških jedrskih naprav
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je na ameriško administracijo naslovil zahtevo, naj zaščiti jedrske naprave v Iraku. Šlo pa naj bi predvsem za jedrski kompleks v Tuvajti, ki ga je IAEA zapečatila leta 1991. Inšpektorji IAEA so skupaj z ostalimi predstavniki Združenih narodov Irak zapustili tik pred vojaškim napadom na Irak 20. marca. IAEA je nasprotovala vojaškemu posegu v Iraku in zahtevala nadaljevanje inšpekcij.
Al Duri zapustil New York
Iraški veleposlanik pri Združenih narodih Mohamed al Duri je zapustil New York in odpotoval proti Damasku v Siriji. Kot je pojasnil, Sadam Husein ni več na oblasti v Iraku in zato ne more več opravljati svoje dolžnosti veleposlanika.
Še pred odhodom iz New Yorka je izrazil upanje,da bodo ameriške sile kmalu zapustile Irak in da bodo v njegovi domovini kmalu demokratične volitve, ki bodo zagotovile demokratično vlado in svobodno prihodnost iraškemu narodu. Ob tem se je še zahvalil "ljudstvu New Yorka in ZDA" za izraženo gostoljubje ter izrazil upanje, da se bodo odnosi med Irakom in ZDA kmalu izboljšali. Kot je še napovedal, bo njegova prva naloga, ko bo prišel v Damask, navezati stike s svojo družino, s katero je izgubil vse stike po začetku napada na Irak 20. marca.
Arabski diplomati, ki so pospremili al Durija iz Palače narodov, so pojasnili, da bo iraška misija pri OZN še naprej delovala, vodstvo misije pa je prevzel odpravnik poslov Said Šihab Ahmed.
Powell: ZDA bodo imele vodilno vlogo pri obnovi Iraka
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izključil možnost, da bi OZN vodila obnovo Iraka po padcu režima Sadama Huseina. ZDA se po koncu konflikta niso pripravljene umakniti in pustiti prostor OZN, je dejal Powell.
Powell je ponovil, da bodo imela OZN pomembno vlogo pri povojni obnovi Iraka, toda predvsem na humanitarnem področju.
