Juncker: Dogovor še lahko dosežemo, a zadnjo besedo bo imela EU

Pogajanja med EU in Veliko Britanijo so od septembrskega srečanja britanskega premierja Borisa Johnsona in predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja potekala skoraj vsak dan. Zdaj pa so se, kot kaže, ustavila, čeprav je vlada Borisa Johnsona zahtevala intenzivne pogovore glede novih predlogov.

Tako viri iz Bruslja, kot viri iz Londona so potrdili, da se pogajalski ekipi vse od predstavitve novih predlogov nista srečali in da v naslednjih dneh ni napovedanih nobenih sestankov. Čas pa nausmiljeno teče – do dneva, ko naj bi Britanci izstopili iz EU je namreč le še 22 dni. Še manj časa pa je ostalo do dvodnevnega vrha EU, ki bo 17. oktobra in na katerem bodo evropski voditelji odločali o brexitu.

Varadkar: Dogovor glede brexita bo zelo težko doseči

Medtem pa očitno potekajo intenzivni pogovori voditeljev po telefonu. Po tem, ko se je Johnson včeraj slišal z nemško kanclerko Angelo Merkel, se je po telefonu pogovarjal tudi z irskim kolegom Leom Vardkarjem. Dublin si želi dogovora o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, vendar ne za vsako ceno, je dejal predsednik irske vlade. Kot je še dejal, si bo do zadnjega prizadeval za to, da bi London in Bruselj dosegla dogovor, a je izrazil dvom, da bo to mogoče do naslednjega tedna.

Irski voditelj, ki naj bi se še ta teden znova srečal z britanskim kolegom, je tudi zanikal očitke Johnsonovega kroga, da igra podlo igro. "Ne igram umazano in mislim, da tudi večina voditeljev EU ne," je dejal. Priznal pa je, da razprava o brexitu postaja vse bolj strupena, vendar ne na strani EU. Kot meni Varadkar, ima Johnsonov predlog novega dogovora o brexitu, ki ga je minuli teden poslal v Bruselj, dve pomembni težavi – to sta carinski del načrta ter veto severnoirskega parlamenta.

Johnson je namesto irskega varovala, o katerem se je EU dogovorila z njegovo predhodnico Thereso May, a ga britanski parlament ni podprl, predlagal zapleteno ureditev, po kateri bi bil carinski nadzor obvezen, čeprav ga ne bi opravljali neposredno na meji. Poleg tega bi na Severnem Irskem še naprej veljala evropska zakonodaja glede kmetijskih proizvodov in drugega blaga, odločitev, kako dolgo bi to veljalo, pa bi bila v rokah severnoirskega parlamenta.

Vardkar je opozoril tudi na to, da je Velika Britanija zavrnila dogovor, ki sta ga strani v dveh letih pogajanj dosegli z vlado premierke Therese May. S tem pa je London na nek način polovico vprašanj znova postavil na mizo rekoč, da gre za koncesijo, ki pa to ni, je še opozoril Varadkar.

Juncker: Dogovor med Brusljem in Londonom je še vedno možen

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes žogico vrnil na britansko stran. Poudaril je namreč, da tako on kot glavni evropski pogajalec Michel Barnier dan in noč delata za to, da bi dogovor dosegli. Tako je še vedno prepričan, da se strani do 31. oktobra lahko dogovorita. Ob tem pa je spomnil britanske poslance, da bo zadnjo besedo pri potrditvi dogovora imel Evropski parlament. “Brez potrditve Evropskega parlamenta ne bo dogovora,” je poudaril.

“Tudi mi se moramo spopasti z izstopom države članice, to je odločitev britanskega ljudstva in ne odločitev Evropske unije. Pa vendarle, spoštujemo to odločitev,” je dejal Juncker in dodal, da EU ne sprejema te igre obtoževanja, ki jo je začel London. “Nas ne morete kriviti, bomo pa v prihodnjih dneh videli, kako se bodo stvari odvijale,” je dejal.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če strani dogovora ne dosežeta je Juncker odgovoril: “Nihče ne bi izšel kot zmagovalec iz takšnega scenarija. Brexit brez dogovora bi privedel do sesutja Združenega kraljestva in bi povzročil oslabitev korenin rasti na kontinentu."

Glavni evropski pogajalec o brexitu Michel Barnier je poudaril, da EU predstavljenih britanskih predlogov ne more podpreti, saj so hipotetični in začasni, medtem ko je ločitveni sporazum z irskim varovalom, o katerem so se dogovorili z bivšo premierko Thereso May, operativna, pravno vzdržna in trajna rešitev. “Če smo čisto iskreni in skušamo biti objektivni glede te določene točke, nismo ravno v položaju, ko bi lahko našli dogovor. Čas pa pritiska,” je dejal Barnier. A tudi on je izrazil prepričanje, da lahko z dobro voljo na obeh straneh dosežejo dogovor.

Javnomnenjske ankete: večina Britancev želi ostati v EU

Če bi bil referendum o brexitu danes, bi se večina Britancev odločila, da država ostane v Evropski uniji, je pokazala analiza 300 javnomnenjskih raziskav, ki jo je opravilo podjetje YouGov. Javno mnenje Britancev se je po referendumu 2016, ko so ugotovili, kaj brexit dejansko pomeni, začelo obračati in vztrajati v prid obstanka v EU, kažejo javnomnenjske analize, ki so jih opravili v tem času.

Kako konsistentno je bilo javno mnenje po referendumu, dokazujejo tudi podatki, da je od 226 javnomnenjskih raziskav, ki so jih opravili od julija 2017, v 204 anketah prevladovala odločitev anketirancev, da bi za Veliko Britanijo bilo bolje, da ostane v Evropski uniji. Za izstop se je več ljudi odločilo le v sedmih anketah, v 15 anketah pa je bil izid neodločen.

Za letošnje leto so podatki še bolj jasni. Doslej se je le pri eni letošnji javnomnenjski anketi zgodilo, da se je več ljudi opredelilo za brexit, v 74 preostalih anketah pa so ljudje večinsko izrazili željo, da Velika Britanija ostane v EU.

Analiza je pokazala, da se je v začetku leta 2017 za brexit opredelilo 51 odstotkov anketirancev, 49 jih je bilo proti (pri tem so izključili tiste, ki so odgovorili z "ne vem"). Do konca istega leta pa so se številke obrnile, tako se je v prvih šestih mesecih leta 2018 več ljudi – 52 odstotkov – opredelilo za obstanek v EU, medtem ko je 48 ljudi vztrajalo pri brexitu. V drugi polovici leta 2018 se je razlika med za in proti še povečala: 53 odstotkov anketirancev je bilo proti, 47 odstotkov pa za brexit.

V prvi polovici letošnjega leta je še več Britancev nasprotovalo brexitu, saj se jih je kar 54 odstotkov v anketi odločilo za obstanek v EU, 46 odstotkov pa za brexit. V zadnjih mesecih se je sicer razlika znova nekoliko zmanjšala – 53 odstotkov Britancev bi ostalo v EU, medtem ko jih 47 odstokov želi EU zapustiti. Najnovejša raziskava YouGov pa je pokazala, da se je podpora obstanku v EU znova zelo povečala – proti brexitu brez dogovora in za obstanek v EU bi se tako odločilo kar 55 odstotkov anketirancev.

Ti podatki, ki jih je objavil londonski Evening Standard, spodkopavajo trditev Dominica Cummingsa, glavnega svetovalca britanskega premierja, da se brexit spreminja v spopad med parlamentom in ljudmi. "Rezultati javnomnenjskih anket so konkretni. Izjemna količina anket, ki so ljudi spraševale, če je brexit dober ali slab oziroma, če bi se zdaj odločili za brexit ali proti njemu, kažejo, da vodi možnost ostati v EU in da je tako že dve leti. Karakterizacija situacije kot »ljudje proti parlamentu« ne vzdrži, če pa je dejansko javnost razdvojena glede brexita. Gre bolj za to, da je polovica javnosti proti polovici parlamenta," je analizo anket komentiral Anthony Wells, direktor političnih raziskav pri YouGov.

Množične demonstracije za drugi referendum

Čeprav Boris Johnson ves čas poudarja, da drugega referenduma ne bo in da bo Velika Britanija z ali brez dogovora Evropsko unijo zapustila 31. oktobra, je kampanja za novi referendum o brexitu v polnem teku. Za soboto 19. oktobra so napovedali množične demonstracije "Skupaj za končno besedo" (Together for the Final Say) v Londonu in 15 shodov po drugih krajih.

Demonstracij naj bi se po pričakovanju organizatorjev udeležilo na sto tisoče ljudi in naj bi bile ene največjih v britanski politični zgodovini. Odvile pa se bodo na dan po vrhu EU, ko se bo izredno sestal britanski parlament in se odločal, kako naprej.