Peščica borcev pred mestom zadržuje uničevalno silo islamskih skrajnežev, a kako dolgo?

Islamski skrajneži so junija zavzeli večji del severnega Iraka in hkrati z domov pregnali na stotisoče prebivalcev, a eno mesto je izjema. V mestu Amirli živijo pretežno šiitski turkmeni, ki so se odločili, da ostanejo in se borijo.

Pridelovalci ječmena in pšenice so prijeli za orožje skopali jarke ter oborožene moške postavili na strehe stavb mesta, ki ima 15.000 prebivalcev. Za zdaj so pripadnike Islamske države (Isis) zadrževali pred mestom, vendar pa prebivalci pravijo, da jim zmanjkuje hrane in vode.

Oboje jim sicer s helikopterji dovaža iraška vojska, a po šestih tednih bojev, ne vedo, kako dolgo bodo lahko še zdržali. "Vse svoje napore in vso moč uporabljamo za zaščito mesta. Nobene druge rešitve ni. Če bomo morali umreti, potem naj bo tako," je dejal Nihad al Bajati, naftni inženir, ki se zdaj bori na obrobju mesta.

Oblegano mesto je zelo vroče in brez vode

Na tri dni se vrne v mesto, kjer obišče svojo družino. Uporablja stranske ceste in pri tem upa, da se mu uspe izogniti obstreljevanju in ostrostrelcem, hkrati pa mora biti pozoren na premične nadzorne točke skrajnežev, ki bi ga zagotovo ubili.

V Amirliju je njegova razširjena družina, ki šteje 17 žensk in otrok, živi pa v eni sobi. Nimajo elektrike, hrane in tudi vode je na voljo zelo malo. Preko dneva se temperature povzpnejo prek 43 stopinj Celzija. Včasih granate na mesto padajo tudi ponoči, kar družino sili, da se zateče v temen in zadušljiv prostor.

Le nekaj moških na prvi bojni črti ima za eno ali dve uri na dan dostop do generatorjev, s katerimi napolnijo svoje mobilne telefone in tako vzdržujejo stik z zunanjim svetom.

Prebivalci pravijo, da so pripadniki Isisa prvič do mesta prišli konec junija. Takrat so jih domačini odgnali, skrajneži pa so se maščevali tako, da so severno od mesta razstrelili glavno elektrarno. Uničili so tudi številne vodnjake na obrobju mesta.

Amirli leži okoli 170 kilometrov severno od Bagdada in je od sredine julije praktično popolnoma obkoljeno. Iraška vojska s helikopterji dobavlja hrano, zdravila in orožje, vendar pa prebivalci pravijo, da to ne zadostuje. Številni so namreč tudi zboleli, nekateri pa so v avgustovskem vročinskem valu doživeli tudi srčne napade.

"Hrana, ki jo dobimo, zadošča le za pet odstotkov naših potreb," pravi Kasim Džavad Husein, oče petih otrok. Pojasnil je, da sta v torek dva helikopterja iraške vojske v mesto pripeljala 240 škatel fižola, riža, leče, sladkorja, paradižnikove kaše in jedilnega olja. Odpeljali so tudi ranjene in bolne, vendar na njih je prostor le za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Če bo mesto padlo, jih čaka zelo bridka usoda. Isis, ki je na delih Sirije in Iraka razglasil kalifat, namreč na šiite gleda kot na izdajalce.

Bodo na pomoč priskočile ZDA?

Sicer pa nasilje skrajnežev za prebivalce Amirlija ni nobena neznanka. Leta 2007 je v središču mesta eksplodiral tovornjak, na katerem je bilo pod lubenicami skritih 4,5 tone eksploziva. Z zemljo so bili zravnani številno domovi, umrlo pa je najmanj 150 ljudi, to pa je bil hkrati eden najbolj smrtonosnih napadov v Iraku. Odgovornost so prevzeli skrajneži, povezani z organizacijo Al Kaida v Iraku, ki je nekakšna predhodnica Isisa.

V začetku tega tedna je posebni odposalenc Združenih narodov za Iral Nickolay Mladenov pozval k hitremu ukrepanju v Amirliju, da bi tako preprečili morebiten pokol prebivalcev mesta.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je že z zračnim napadi na položaje skrajnežev in humanitarno pomočjo, zaščitila kurdsko pokrajino na severu Iraka, zdaj preučuje, če bi lahko z vojaško operacijo pomagala tudi Amirliju.

Iraške enote, vdane šiitski vladi v Bagdadu, skušajo pomagati mestu z napadi na skrajneže z zahoda. Njihovi helikopterji ameriškega porekla so napadli položaje skrajnežev, a kopenske enote so naletele na silovit upor skrajnežev, ki so napredovanje ustavili tudi s pomočjo pasti, nastavljenih po domovih in z obcestnimi bombami.

Ameriški strokovnjak za Irak Michael Knight, ki je mesto pred zadnjimi spopadi obiskal že večkrat, pravi, da je Amirli "postal ikona upora šiitov v Iraku". "To je zadnja nesunitska skupnost, ki je v tem trenutku popolnoma izpostavljena Isisu in je popolnoma obkoljena," je še pojasnil.