Rusija ocenjuje, da diplomacija še ni rekla zadnje besede pri reševanju iraške krize, je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko. ”Na žalost je zaradi rastoče bližajočega napada na Irak v nevarnosti tudi enotnost mednarodne protiteroristične koalicije,” je dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Ruski in ameriški predsednik pa sta med današnjim telefonskim pogovorom kljub razlikam v stališčih glede vprašanja Iraka poudarila pomen dvostranskega sodelovanja. Kljub razlikam v stališčih sta se državi glede reševanja iraške krize zavzeli za ohranitev dvostranskih stikov, še posebej v teh kriznih časih. Kot so še sporočili iz Kremlja, je Putin izrazil obžalovanje, ker intenzivna diplomatska prizadevanja niso prinesla kompromisa glede rešitve iraške krize, obžaloval pa je tudi ultimat, ki ga je ameriški predsednik izrekel iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu.
Grški premier Kostas Simitis - njegova država ta čas predseduje EU - je izjavil, da so odločitve, ki so jih sprejele ZDA in njihove zaveznice, ustvarile "veliko svetovno krizo". Po njegovem je treba ohraniti mirno kri, EU pa bi se morala potruditi in končno oblikovati skupno zunanjo politiko, da bi se lahko soočila s takšnimi krizami.
Francija je ultimat, ki ga je ameriški predsednik minulo noč postavil Sadamu Huseinu, označila za enostransko odločitev. "Ta enostranska odločitev je proti volji Varnostnega sveta ZN, ki se zavzema za nadaljevanje inšpekcij v Iraku na podlagi resolucije ZN 1441," so sporočili iz Elizejske palače v Parizu.
Z ultimatom se ne strinja tudi Nemški kancler Gerhard Schröder je po Bushevem govoru povedal, da ni nobenega opravičila za vojno proti Iraku in da ni bilo razlogov za prekinitev dela inšpektorjev pri razorožitvi Iraka. "Moje vprašanja je bilo in še naprej ostaja: Ali stopnja nevarnosti, ki jo predstavlja Irak, opravičuje vojno, ki bo zagotovo povzročila smrt tisočev nedolžnih mož, žena in otrok? Moj odgovor je bil in ostaja: ne."
Novi kitajski premier Wen Jiabao je pozval k še zadnjemu poskusu preprečitve vojne v Iraku. Kot je dejal, Kitajska vztraja, da je iraško vprašanje potrebno rešiti s političnimi sredstvi in v okviru ZN. "Ognjena vojna je zadnje, kar bi radi videli na Bližnjem vzhodu," je dejal Wen ob koncu zasedanja kitajskega ljudskega kongresa v Pekingu. Kot je dejal, bi morali obe strani spoštovati resolucijo 1441 in poskusiti vse, da bi preprečili vojno.
Arabska liga takšnega ultimata ne more sprejeti, je sporočil tiskovni predstavnik organizacije Hiham Jusef. "Resolucija 1441, ki jo je sprejel VS ZN, ne vsebuje časovnih omejitev, svet pa se je lahko prepričal, da Irak sodeluje z inšpektorji ZN in tako izpolnjuje zahteve te resolucije," je pojasnil. Ob tem je izrazila obžalovanje glede odločitve ZDA, da bo ukrepala zunaj okvira Varnostnega sveta ZN, in glede odločitve generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, da bo umaknil inšpektorje iz Iraka. Inšpektorji ZN so medtem že zapustili Irak.
Kritična tudi EU
Evropska komisija ocenjuje, da se je pri reševanju iraške krize treba izogniti uporabi vojaške sile, zato obžaluje odločitev ZDA in zaveznic, da opustijo diplomatska prizadevanja, je dejal njen tiskovni predstavnik Reijo Kemppinen. "Videti je, da so se nekatere države odločile za enostransko vojaško posredovanje, in to obžalujemo," je dejal Kemppinen. "Rešitev je treba iskati v okviru Združenih narodov. Še vedno se lahko vrnemo na to pot," je tudi menil Kemppinen. Podobno so zvenele tudi besede grškega zunanjega ministra Georgea Papandreua ob prihodu na zasedanje vodij diplomacij petnajsterice, ki bo potekalo v senci grozečega napada na Irak. "Iskanje mirne rešitve krize se mora nadaljevati," je poudaril Papandreu.
Nekateri podpirajo napad
Avstralski premier John Howard pa je po zasedanju vlade v Canberri sporočil, da se bo Avstralija pridružila ZDA in Veliki Britaniji v vojaški operaciji proti Iraku. Avstralija je na območju Perzijskega zaliva že namestila 2000 svojih vojakov, vsem iraškim diplomatom v državi pa so ukazali, naj do konca tega tedna zapustijo Avstralijo.
Politiki trde roke ZDA so se pridružile še Poljska, Bolgarija in Japonska. Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je po izrednem zasedanju poljske vlade v noči na torek odobril sodelovanje okoli 200 poljskih vojakov v vojni proti iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. Po njegovih besedah ta odobritev velja do 15. septembra. Kot je pojasnil poljski premier Leszek Miller, bodo poljske enote skrbele predvsem za logistiko in podporo zaveznikom. Kwasniewski je sicer dejal, da je diplomatska rešitev iraškega vprašanja še vedno možna.
Danska vlada pa je danes izrazila željo sodelovati v operaciji v Iraku, zato bo s tem predlogom seznanila parlament, ki mora odločitev potrditi. Danski premier Andres Fogh Rasmussen je izjavil, da je čas, da "Danska zavzame stališče". Kot se je izvedelo, je Danska pripravljena prispevati podmornico, eno ladjo in elitno vojaško enoto. Danska levosredinska opozicija sicer vladni nameri ostro nasprotuje.
Bolgarija je Bushev ultimat Sadamu Huseinu opisala kot "še zadnje miroljubno sredstvo". "Če bo vodilo do rezultata, ki bo dovolil preprečitev vojaškega posredovanja, bi to bilo zelo dobro," je pojasnil tiskovni predstavnik bolgarskega zunanjega ministrstva Ljubomir Todorov. Je pa priznal, da je to "malo verjetno". Po njegovih besedah Bolgarija ne bo sodelovala v "neposrednem vojaškem posredovanju", temveč bo ameriški vojski nudila le logistično podporo. Tako so v ta namen že odprli vojaško oporišče in letališče Sarafovo ob Črnem morju.
Japonski premier Džuničiro Koizumi pa je po najnovejšem govoru ameriškega predsednika menil, da je Bush moral sprejeti "bolečo odločitev". Po njegovih besedah je bila takšna odločitev neizogibna, zato Japonska podpira ZDA. Koizumi je kljub temu menil, da je mirna rešitev iraške krize še vedno možna, vendar je sedaj vse odvisno od Sadama Huseina. Japonski minister za zdravje Čikara Sakaguči, ki je sicer znan po svojem pacifizmu, pa je novinarjem pojasnil, da Japonska ni imela druge izbire, kot da podpre ZDA, saj je odvisna od Washingtona v zvezi s spornim severnokorejskim jedrskim programom.
Turški poslanci v sredo ali četrtek znova o zahtevi ZDA
Turški parlament naj bi v sredo ali četrtek vnovič odločal o namestitvi ameriških vojakov, ki bi sodelovali v posegu v Iraku, na turškem ozemlju. Turški parlament je 1. marca zavrnil predlog vlade, po katerem bi lahko ZDA na turškem ozemlju namestile okoli 62.000 vojakov, ki bi v Irak vdrli s severa. Zaradi takšne odločitve parlamenta so se zelo ohladili odnosi med Washingtonom in Ankaro. V Washingtonu so sicer ves čas pritiskali na vlado v Ankari, naj zahteva ponovno glasovanje v parlamentu in omogoči namestitev vojakov ali vsaj dovoli prelete ameriških letal.
Države na Bližnjem vzhodu, še posebej tiste ki mejijo na Irak, se pripravljajo na napad na Irak. Teheran je že oblikoval krizno skupino za "soočanje s posledicami" napada in sestavil poseben odbor, ki bo skrbel za iraške begunce. Po navedbah očividcev so se številni iraški Kurdi že zatekli k svojcem v iranskem Kurdistanu. Britansko zunanje ministrstvo je medtem pozvalo britanske državljane, naj zaradi nevarnosti vojne v Iraku zapustijo iraške sosede, še posebej Jordanijo, in Bahrajn.
