Prehodna afganistanska administracija danes nadaljuje s sestavljanjem vlade, na že drugem sestanku po njeni sobotni inavguraciji. Začasni afganistanski premier Karzaj je hitro zbral dovolj podpore za njegov 30-članski kabinet, ki naj bi omogočil dogovarjanje po desetletjih vojn in spopadov, ki so deželo razdelili na območja, kjer vladajo vojaški poveljniki in plemenski velikaši. Karzaj je v vlado vključil tudi uzbeškega poveljnika Abdula Rašida Dostuma, saj bi sicer pridobil nevarnega sovražnika. To bi lahko bil tudi prvi korak do državne vojske, namesto mnogih sedanjih milic.
V južnem Afganistanu se je tudi včeraj nadaljeval spopad protitalibanskih sil z zajetimi ranjenimi borci Al Kaide, ki so zavzeli kandaharsko bolnišnico. Do upora je prišlo že pred štirimi dnevi po odločitvi, da jih predajo pod nadzor ameriškim marincem. Preživeli borci Al Kaide naj bi bili močno oboroženi, zagrozili pa so, da se bodo vrgli v zrak, če se jim bodo "tujci" le približali. Ameriške posebne enote le opazujejo spopad, zaenkrat pa še niso posredovale.
Bush pohvalil borce proti terorizmu
Ameriški marinci, ki nadzirajo letališče v Kandaharju so danes v stanju pripravljenosti, saj naj bi prejeli informacije o možnih napadih na ameriške enote med prazniki. Marinci tudi čakajo na ukaz, da odidejo v gorovje na vzhodu Afganistana, kjer naj bi poiskali Osamo bin Ladna. Predsednik Bush je ob Božiču marincem sporočil, da je zadovoljen z napredkom vojne proti terorizmu. "Pravica je na naši strani, zato bomo zmagali," je sporočil Bush. "Še naprej bomo molili za mir na Zemlji, tudi med samo borbo proti tiranom," je še dodal ameriški predsednik. Ameriški državni sekretar Donald Rumsfeld pa je marincem dejal, da so "ostri meč svobode". Medtem je general Tommy Franks sporočil, da že potekajo akcije proti preostalim "terorističnim žepom".
Spisek najbolj iskanih pripadnikov Al Kaide
Majhna skupina ameriških posebnih enot vodi iskanje okoli Tore Bore, v gorovju Belih gora, jugozahodno od Džalalabada, kjer naj bi zadnjič videli Osamo bin Ladna. Posebnim enotam pomagajo gverilci Mohameda Zamana Guna Šerifa in Hazrata Alija, dveh poveljnikov, ki nadzirata območje Džalalabada. Iskanje pospešuje obljuba Washingtona o 25 milijonih dolarjev nagrade za vodjo Al Kaide. Na spisku je še nekaj vodilnih članov Al Kaide, ki so sicer vredni manj, a še vedno dovolj. Drugi na spisku je Ajman Zavahiri, egipčanski zdravnik, ki naj bi bil Osamov namestnik, sledi Mohamed Atef, oziroma Abu Hafez, nekdanji egiptovski policist, Zavahirijev pomočnik v organizaciji Egiptovaski islamski džihad. Atef naj bi bil bin Ladnov vojni poveljnik, koordiniral naj bi urjenje rekrutov v Al Kaidinih centrih v Afganistanu, pripravljal pa naj bi tudi večino akcij skupine. Atefova hčerka je tudi poročena z bin Ladnovim sinom. Atef naj bi sicer bil že mrtev, ubit med ameriškim zračnim napadom na Kabul. Naslednji na spisku so še Said al Šarif, znan kot Šejk Said ter Mustafa Ahmad al-Hisavi in Abu Mohamed. Slednji je savdski Arabec, poročen z bin Ladnovo sestro in Al Kaidin vodja financ.
Med najbolj iskanimi pripadniki Al Kaide naj bi bil poleg Osame bin Ladna tudi nek kanadski državljan, za katerega je nekoč jamčil celo kanadski premier Jacques Chretien. Na spisku naj bi bilo devet Arabcev – pet iz Savdske Arabije in štirje Egipčani. Zadnji na spisku pa je Ahmad Said al-Kadr, oziroma Abu Abdurahman, kanadski državljan egiptovskega porekla, ki je vodil mednarodno humanitarno organizacijo Human Concern International. Kadr je bil zaradi bombnega napada na egiptovsko veleposlaništvo v Islamabadu leta 1995 v pakistanskem zaporu. Ob obisku pri nekdanji predsednici Benazir Bhutto je Chretien dosegel, da so Kadra izpustili. Ta se je takoj pridružil bin Ladnu v Afganistanu.
"Somalija ni raj za teroriste!"
Somalski predsednik Abdikasim Salad Hasan je zanikal trditve ZDA, da je njegova država "raj" za borce teroristične mreže Al Kaida, in poudaril, da ameriške delegacije, ki so bile nedavno v Somaliji, niso našle dokazov za takšne trditve. Predsednik avtonomne pokrajine Puntland v Somaliji Jama Ali Jama pa je ZDA pozval, naj ne napadejo njegove pokrajine in zatrdil, da ne skriva teroristov. Dodal je, da je pokrajina Puntland pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo na vseh področjih, kjer obstaja sum povezav s terorizmom, da pa ne podpira zračnih napadov na svoje prebivalstvo. Somalija velja za enega izmed morebitnih naslednjih ciljev ameriške protiteroristične operacije.
Turčija bo nasprotovala akciji proti Iraku
Po besedah poveljnika glavnega štaba turške vojske Husejina Kivrikogluja bo Turčija morebitni protiteroristični akciji Nata proti Iraku odločno nasprotovala. Po turškem mnenju bi ti povzročilo želje, da se ustvari kurdska država tudi preko meja Iraka, v Turčijo. Turčija je članica Nata, ki je podprla akcije ZDA v Afganistanu, podobno akcijo v Iraku pa ocenjuje kot nevarno, saj bi se takoj postavilo vprašanje kurdske države. Ameriška in britanska letala že desetletje vzletavajo z letališča v Turčiji in varujejo kurdska območja na severu Iraka. Turški parlament je včeraj še za šest mesecev podaljšal dovoljenje za uporabo letalske baze. Sicer Turčija ocenjuje, da so sankcije ZN proti Iraku povzročile turški trgovini za okoli 30 milijard dolarjev škode.
Turška vojska pogosto prečka mejo z Irakom, ko lovi uporne turške Kurde, ki se že 17 let borijo za kurdsko samoupravo v Turčiji . Doslej je v spopadih umrlo preko 30.000 ljudi, vendar so se spopadi po letu 1999, ko so aretirali kurdskega poveljnika Abdulaha Ocalana, močno skrčili. Ocalan je moral svojim borcem ukazati odhod iz Turčije in politični boj za pravice 12 milijonov Kurdov.
