'Koalicijski napadi so sprožili križarsko vojno'

Libijski voditelj Moamer Gadafi je opozoril, da so vse silovitejši koalicijski letalski napadi sprožili "križarsko vojno", ki bi lahko ušla izpod nadzora. "Če se bodo nadaljevali, bo svet vstopil v pravo križarsko vojno. Sprožili so nekaj nevarnega, česar ni mogoče nadzirati, in to bo ušlo nadzoru. Voditelje, ki so se odločili začeti križarsko vojno med kristijani in muslimani v Sredozemlju in ki so v Libiji ubili veliko število civilistov, je obnorela moč in želijo si vsiliti zakon moči nad zakon pravice," je povedal.

Ameriški predsednik Barack Obama je pred tem podpisal ukaz, ki obveščevalni agenciji Cia in drugim ameriškim obveščevalno varnostnim službam dovoljuje pomoč upornikom proti režimu libijskega voditelja, tudi v orožju. Gadafijeve sile imajo veliko premoč nad uporniki v oborožitvi in samo z zavezniško zračno pomočjo jim režima ne bo uspelo strmoglaviti.

Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je dejal, da o aktivnostih Cie ne more govoriti, je pa zagotovil, da ameriška vojska ni in za zdaj tudi ne bo stopila na libijsko ozemlje. Meni, da bodo Gadafija skozi politične in gospodarske reforme verjetno odstavili Libijci sami. Drugih aktivnosti pa Obama po besedah Gatesa za zdaj nima v mislih. Dodal je, da ameriška vojska ne bo urila libijskih upornikov, bi pa to lahko storila kaka druga država, saj imajo zmogljivosti za take stvari. "To ni unikatna sposobnost ameriške vojske in kar se mene tiče, bi to moral storiti nekdo drug," je dejal.

Poveljnik generalštaba Mike Mullen pa je ocenil, da so koalicijske akcije libijsko vojsko precej onesposobile, a libijski voditelj po njegovem mnenju še vedno ni blizu vojaškega zloma. "Onesposobili smo od 20 do 25 dostotkov njegove vojske," je pojasnil.

Glede Ciinih operacij bi lahko bil problem v tem, da bi takšna pomoč kršila resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki je uvedla embargo na orožje za Libijo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney ni zanikal ne potrdil navedb. Ponovil je, da je Obama v torek povedal, da odločitev o oboroževanju upornikov še ni bila sprejeta, vendar je ne izključujejo. Enako je zatrdila tudi državna sekretarka ZDA Hillary Clinton. Cia navedb ne komentira. Ameriški mediji se sklicujejo na neimenovane državne uradnike.

Predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa, republikanec Mike Rogers, je povedal, da se mu morebitno oboroževanje upornikov ne zdi pametno, ker še ne vedo dovolj o upornikih. Spomnil je na primere iz zgodovine, ko so ZDA v tujini oboroževale upornike in druge skupine, kar pa se ni končalo dobro. V 80. letih prejšnjega stoletja so ZDA npr. oboroževale islamske borce proti tedanji Sovjetski zvezi v Afganistanu.

Ameriški mediji pa so poročali, da so v Libiji tudi številni agenti ameriške obveščevalne službe Cia, tudi britanski viri so že priznali prisotnost svojih agentov in tudi pripadnikov posebnih enot, ki so nujni za pravilno usmerjanje zračnih napadov na Gadafijeve sile. Obama je sicer večkrat zagotovil, da ameriških vojakov ne bo pošiljal v Libijo. Orožja za zdaj naj tudi še ne bi poslali, vendar pa ukaz ameriškega predsednika to omogoča v prihodnje.

Nato prevzel operacijo v Libiji

Zveza Nato je danes ob 8. uri po srednjeevropskem času prevzela poveljstvo nad vsemi operacijami v Libiji. Države koalicijskih sil, ki od 19. marca sodelujejo v napadih na Libijo, so tako poveljevanje nad svojimi silami predale zavezništvu. Operacijo v Libiji, imenovano Združeni zaščitnik, odslej iz Natovega poveljstva v Neaplju vodi kanadski general podpolkovnik Charles Bouchard.

Pred tem je Nato že prevzel nadzor nad zagotavljanjem prepovedi poletov nad Libijo in izvajanjem embarga na orožje. Z nedeljsko odločitvijo zavezništva je zdaj od Američanov prevzel še poveljevanje operacijam na kopenske cilje v Libiji, ki naj bi bile v skladu z resolucijo VS ZN namenjene zaščiti civilistov v državi.

Gadafijeva vojska pregnala upornike

Sile, zveste Gadafiju, so v torek začele z okupacijo mesta Misrata, včeraj so mesto bombardirale in pri tem ubile 20 civilistov, je povedal predstavnik upornikov. ''Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi danes zjutraj in še vedno traja. Vojski ni uspelo vstopiti v mesto, vendar ga obkrožajo,'' je povedal.

Koalicijska letala so sicer tudi minulo moč nadaljevala napade na Gadafijeve sile. Po navedbah očividcev je letalo preletelo vzhodna in jugovzhodna predmestja Tripolija, od koder je bilo slišati eksplozije. Cilj napadov naj bi bile vojaške tarče na območju.

Uporniki pa so se danes vrnili v mesto Brega, od koder so se umaknili v sredo, ker so se mestu približevale Gadafijeve sile. Uporniki so v sredo prav tako zapustili Adždabijo, medtem ko so vladne sile napredovale proti uporniški trdnjavi Bengaziju.

Novinar BBC, ki je v obmorskem mestu Adždabija, je povedal, da uporniki preprosto ne morejo konkurirati z disciplino in oborožitvijo Gadafijevih sil. Kot je še povedal, so trenutne razmere dramatičen preobrat za upornike, ki so konec tedna zasegli številna mesta ob obali in se je zdelo, da dobro napredujejo s pomočjo zahodnih koalicijskih sil. Največ poročil govori o tem, da so uporniki pobegnili nazaj v Adždabijo, očividci pa so povedali, da so tudi civilisti začeli bežati proti vzhodni utrdbi upornikov Bengaziju.

Eden vodilnih upornikov Maj Gen Sulejman Mahmud je za BBC povedal, da uporniki potrebujejo čas, potrpljenje in pomoč, da se organizirajo. ''Potrebujemo pomoč, potrebujemo orožje,'' je povedal in dodal, da imajo uporniki voljo, ne ubogajo pa vedno ukazov.

Gadafi ne zapušča Libije

Zahodne sile poskušajo tako z vojaškimi napadi kot diplomatskimi prizadevanji Gadafija pripraviti do odhoda z oblasti, čeprav libijski voditelj javno ni pokazal še nobenega znaka, da se namerava odreči oblasti. Kljub temu se pojavljajo ugibanja o njegovem morebitnem odhodu v izgnanstvo. Uganda je bila v sredo prva, ki mu je ponudila možnost političnega azila. Tiskovni predstavnik ugandskega predsednika Yowerija Musevenija je dejal, da bi bil Gadafi pri njih dobrodošel.

Ugandski minister za varnost Amama Mbabazi pa je danes v Moskvi dejal, da Gadafi za azil ni zaprosil, zato ugandske oblasti Gaadafiju tudi niso podale uradne ponudbe.

Tiskovni predstavnik libijske vlade je sporočil, da je Gadafi s svojimi sinovi še vedno v Libiji. ''Tukaj bomo ostali do konca,'' pravijo.

Minister zapustil Gadafija

Libijski minister za zunanje zadeve Musa Kusa je iz Libije najprej odpotoval v Tunizijo, od tam pa v Anglijo, kjer je pristal na letališču Farnborough. Gadafijev režim v Tripoliju je sprva zanikal prebeg in sporočil, da je Kusa v Tuniziji na diplomatski misiji. Vendar pa je nekdanji šef libijske obveščevalne službe in eden najtesnejših Gadafijevih sodelavcev potem odpotoval naprej.

Britansko zunanje ministrstvo je po navedbah tiskovnih agencij sporočilo, da je Kusa iz Libije odpotoval prostovoljno in z njim potekajo pogovori. Zasliševali naj bi ga britanski obveščevalci in uradniki zunanjega ministrstva. Ministrstvo je ob tem pozvalo vse Gadafijeve sodelavce, naj ga zapustijo in sprejmejo boljšo prihodnost za Libijo s politično tranzicijo in reformami.

Pobeg libijskega zunanjega ministra nakazuje, da so režimu libijskega voditelja Gadafija šteti dnevi, je za televizijo France 24 izjavil nekdanji libijski minister za imigracijo Ali Eriši. Kusov odhod v Veliko Britanijo je "znak, da so režimu šteti dnevi. To je konec ... to je udarec za režim in drugi bodo sledili," je dejal. "Ves čas sem govoril, da jih vse zadržujejo kot talce v Tripoliju. Neverjetno je, kako je Kusi uspelo pobegniti iz države," je dejal bivši minister, ki je tudi sam pobegnil v tujino kmalu po začetku vstaje proti Gadafiju sredi februarja.

Eriši je prepričan, da bo Kusa lahko razkril veliko skrivnosti o Libiji. "On ve, kaj se dogaja v Libiji, od kod dobivajo orožje ... Lahko bi bil zelo koristen, in to je zanj priložnost, da se odkupi za veliko slabega," je dodal.

Prebegnil še en nekdanji zunanji minister

V Egipt pa je prebegnil tudi nekdanji libijski zunanji minister Ali Abdussalam el Treki, ki ga je Gadafi, potem ko je vse osebje veleposlaništva v Združenih narodih ob začetku konflikta v državi odstopilo s položaja, imenoval za novega veleposlanika v New Yorku.

Škoti želijo zaslišati Kuso v povezavi z Lockerbijem

Da je Kusa odstopil s položaja, je danes potrdil tudi predstavnik libijske vlade, ki je še včeraj, ko je bil Kusa že na poti v London, trdil, da je pot zunanjega ministra v britansko prestolnico uradna. So se pa danes odzvale škotske oblasti, ki so zatrdile, da si želijo Kuso zaslišati v povezavi z bombnim napadom na letalo, ki je leta 1988 eksplodiralo nad Lockerbijem, pri čemer je umrlo 259 ljudi. Kusa je bil, preden je nastopil položaj zunanjega ministrstva, 15 let vodja libijskih obveščevalnih služb.