Švedska kraljeva akademija je sporočila, da Nobelovo nagrado za ekonomijo letos prejmeta Američana William Nordhaus in Paul Romer. Ekonomista sta si nagrado prislužila za oblikovanje metod, ki naslavljajo nekatera ključna vprašanja današnjega časa glede ustvarjanja trajnostne in vzdržne gospodarske rasti. "Nagrajenca ne dajeta končnih odgovorov, so nas pa njune ugotovitve pripeljale znatno bližje odgovoru na vprašanje, kako lahko dosežemo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast," so pri švedski kraljevi akademiji zapisali v obrazložitvi.
"Ekonomija se v svojem bistvu ukvarja z upravljanjem redkih naravnih virov. Narava določa glavne omejitve gospodarske rasti in naše znanje določa, kako dobro se s temi omejitvami soočamo," navaja akademija in dodaja, da sta nagrajenca močno razširila obseg ekonomskih analiz z oblikovanjem modelov, ki pojasnjujejo medsebojni vpliv tržnega gospodarstva ter narave in znanja.
Nordhaus predava na prestižni ameriški univerzi Yale, oblikoval pa je model, ki upošteva vpliv gospodarstva na podnebne spremembe, vključuje pa tudi teorije in empirične rezultate s področij fizike, kemije in ekonomije. Model uporabljajo med drugim za simulacijo učinka podnebnih ukrepov, kot je obdavčenje emisij CO2.
Romer je profesor na univerzi v New Yorku, od oktobra 2016 do januarja letos pa tudi glavni ekonomist pri Svetovni banki. V svojih analizah proučuje, kako je lahko znanje gonilo dolgoročne gospodarske rasti. Pretekle makroekonomske raziskave so poudarjale, da so glavno gonilo rasti tehnološke inovacije, niso pa odgovorile na vprašanje, kako ekonomske odločitve in tržni pogoji vplivajo na ustvarjanje novih tehnologij. Romer je to težavo rešil z ugotovitvami, kako ekonomske sile vplivajo na pripravljenost podjetij, da ustvarjajo nove ideje in inovacije. Njegova teorija pojasnjuje, v čem se ideje razlikujejo od drugih dobrin in kako za uspešno delovanje na trgu potrebujejo posebne pogoje, še navaja akademija.
Odziv profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomirja Kovača
"Letošnji izbor je za razliko od kakšnih let, ko smo bili vsi malo presenečeni, razmeroma pričakovan," je dejal Bogomir Kovač in dodal, da je Nordhuas ekonomist starejše generacije, za katerega so že v prejšnjih letih pričakovali, da se bo pojavil med nagrajenci, tudi Romer pa da je že nekaj let veljal za favorita.
Nagradi gresta v roke ekonomistoma, ki sta v preteklosti na teoretsko-metodološkem področju raziskovala teorije gospodarske rasti, pri čemer je Nordhaus v 70. letih prejšnjega stoletja teorijo rasti in blaginje povezoval s trajnostnim razvojem, Romer pa je v 90. letih teorijo rasti poskušal pojasniti z notranjimi, institucionalnimi faktorji, politikami, z ljudmi - torej ne s tehnološkim razvojem po sebi, ampak z ukrepanji ljudi, ki so nosilci gospodarskega razvoja, je pojasnil Kovač.
Sporočilo izbora je po Kovačevem mnenju to, da je v tem hipu v svetu eden izmed temeljih problemov koncept rasti, in to rasti, ki bi bila vzdržna in ki bi bila trajnostna z vidika ekoloških omejitev. Modeli, ki jih je Nordhaus razvijal že pred desetletji, predvsem z vidika ekonomike okolja in ekologije, vključujejo povezanost ekonomskih faktorjev z naravnimi omejitvami, zlasti s podnebnimi spremembami, ki so zelo aktualne v zadnjih letih, je povedal Kovač.
"Tudi v tem je morda pomembno sporočilo," je dejal Kovač. "Oba ekonomista pripadata skupini zelo angažiranih intelektualcev - iz evropskega zornega kota gre za levo usmerjene intelektualce - ki so prežeti s socialnorazvojno mislijo," je dodal.
Nordhaus je deloval na univerzah, ki so znane po svojih naprednih, ekonomsko-socialno-razvojnih temah in stališčih. Tudi Romer je izjemno angažiran; kot glavni ekonomist Svetovne banke (s položaja je po poldrugem letu odstopil januarja letos) je bil kritičen do te institucije, med drugim ker da so lahko poročila Svetovne banke polna tudi političnih presoj, je dejal Kovač in dodal, da je bila sporna točka, na kateri se je Romer razšel s Svetovno banko, uvrstitev Čila, ki ima trenutno socialistično vlado, na bistveno nižji rang na lestvici, kot bi si po Romerju to zaslužil.
Kovač je povedal, da je danes svet, tudi ZDA, politično polariziran in da nagrajena ekonomista pripadata polu kritičnih intelektualcev, ki skušajo zelo angažirano delovati predvsem v dobro in blaginjo spodnjih slojev tudi manj razvitih držav, ter civilizacije, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb. "Trenutno ZDA s to administracijo z ničemer ne odgovarjajo takšnim idejam, kot jih zagovarjata letošnja nobelovca," je ocenil Kovač.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.