Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je na obisku v Ukrajini povedala, da so Združene države svojim vojakom in pripadnikom obveščevalnih služb povsod po svetu prepovedale mučenja domnevnih teroristov. Ameriški vladni uradniki ugotavljajo, da poteza pomeni spremembo politike Washingtona, ki naj bi bila posledica pritiskov iz Evrope.
"Ameriška politika je, da konvencija o prepovedi mučenja, ki prepoveduje kruto, nečloveško in poniževalno ravnanje, velja za vse ameriško osebje, ne glede na to, ali se nekdo nahaja v Združenih državah ali zunaj njihovih meja," je dejala Riceova. Washington je doslej zagovarjal stališče, da jih konvencija zavezuje le na domačih tleh. S tem so tudi zagovarjali ravnanje z domnevnimi teroristi v zaporih v Guantanamu na Kubi in v Afganistanu.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Louise Arbour pa je izjavila, da vlade, ki v boju proti terorizmu uporabljajo metode mučenja in tajno pridržanje, kršijo mednarodno pravo. Ob tem je prizadevanja proti popolni prepovedi mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja s priporniki označila za izdajalska.
Zaradi mučenja toži CIO
Moški, ki naj bi ga v skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije CIA mučili, je v ZDA vložil tožbo proti nekdanjemu direktorju CIE Georgeu Tenetu.
Khaled al Masri trdi, da so ga pred dvema letoma, ko je bil na počitnicah v Makedoniji, ugrabili, ga prepeljali v zapor v Afganistanu in ga tam kar pet mesecev mučili. Za prestano trpljenje zahteva 65 tisoč evrov in opravičilo.
Spodrsljaj Merklove
Al Masri pa je odgovoren tudi za nastanek novih diplomatskih napetosti med Berlinom in Washingtonom. Nemška kanclerka Angela Merkel je namreč dejala, da se je ameriška zunanja ministrica opravičila, ker so ga kar pet mesecev zadrževali v zaporu, kar so ameriški diplomati ostro zanikali.
42-letni Libanonec ima namreč nemški potni list, zato je njegova zgodba v tej državi dvignila veliko prahu. Dan po obisku ameriške zunanje ministrice v Berlinu se mora tako nemška kanclerka Angela Merkel zagovarjati zaradi diplomatskega spodrsljaja. Obisk, ki naj bi okrepil vezi med državama, jih je še omajal.
Svet Evrope pričakuje vpogled v satelitske posnetke
Svet Evrope (SE) pa upa, da bo v okviru preiskave o domnevnih preletih letal ameriške obveščevalne službe CIA in njenih skrivnih zaporih v Evropi kmalu dobil vpogled v satelitske posnetke krajev v Romuniji in na Poljskem, kjer naj bi se nahajali zapori.
Kot je v Bruslju povedal predsednik Parlamentarne skupščine SE Rene van der Linden, je svet dobil dostop do satelitskih posnetkov v arhivu evropskega satelitskega centra. "Pripravljeni so nam dati vse potrebne informacije, vendar potrebujemo še dovoljenje državnih oblasti," je dejal van der Linden.
Preiskavo PS SE o domnevnih preletih letal in tajnih zaporih CIA vodi švicarski senator Dick Marty, ki je zahteval posnetke krajev v Romuniji in na Poljskem, kjer naj bi se po navedbah ameriške organizacije Human Rights Watch nahajali skrivni zapori CIA, kar so oblasti omenjenih držav zanikale.
Van der Linden, ki se je v Bruslju o zadevi CIA pogovarjal z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, je še dejal, da je SE odločen "zadevi priti do dna in najti resnico".
