Obrambni minister Donald Rumsfeld je v torek prvič doslej priznal, da je Irak morda svoje orožje uničil še pred začetkom vojaških operacij koalicijskih sil v Iraku.
Guardian: Rumsfeldova izjava "škandalozna"
Izjava ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda, da iraško orožje za množično uničenje ni bilo odkrito, bi bila "smešna, če ne bi bila tudi škandalozna," piše britanski časnik Guardian.
"Domnevno iraško orožje za množično uničenje in povezave Bagdada s terorizmom so se izkazale za popoln blef," v uvodniku poudarja britanski časnik. "Če bi bil Rumsfeld zaupanja vreden politik in ne neodgovoren bahač, bi se zagotovo počutil primoranega odstopiti," še piše v uvodniku Guardiana.
CIA prepričana o namembnosti najdenih tovornjakov
Ameriška televizija CBS je sicer v sredo poročala, da so agenti ameriške obveščevalne agencije (CIA) prepričani, da sta sumljiva iraška tovornjaka, ki so ju pred tedni v Iraku odkrili ameriški vojaki, v resnici premični tovarni za izdelavo biološkega orožja. Vendar pa zadnje navedbe CIA zato mnogi jemljejo z rezervo, tudi zato, ker menda v tovornjakih niso odkrili niti sledi za biološkim orožjem.
Obveščevalni strokovnjaki trdijo, da tovornjaka predstavljata del izredno iznajdljivega sistema za izdelavo biološkega orožja, kar naj bi bila iraška posebnost, saj tega na tak način naj ne bi počel nihče drug. Tovarne na kolesih naj bi služile, da bi se izognili inšpekcijam, saj ameriški obveščevalci ne vidijo nobenega razloga, da bi v tovornjakih izdelovali umetna gnojila, kot so to trdili pripadniki režima Sadama Huseina. V tovornjakih sicer niso odkrili niti sledu za biološkimi strupi, kljub temu pa so strokovnjaki CIA prepričani, da bi lahko s takim sistemom, sestavljenim iz dveh do treh tovornjakov, na mesec izdelali do dva kilograma strupenih snovi, ki bi lahko pobile na tisoče ljudi. Irak naj bi, po njihovem mnenju, imel do devet takšnih sistemov mobilnih tovarn strupov.
Bremerja skrbijo aktivnosti Irana v Iraku
Ameriški civilni upravitelj Paul Bremer je izrazil zaskrbljenost zaradi po njegovih besedah "vznemirjujoče" aktivnosti Irana v Iraku, skrbi pa ga tudi delovanje skrajnih pripadnikov stranke Baas strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina. Ocenil je, da bi tiste, ki bi prekoračili določene meje, lahko doletele resne posledice, medtem ko je zavrnil kritike, da se ZDA niso primerno pripravile na upravljanje povojnega Iraka.
Po sredinem nasilju se je ameriška vojska danes odločila evakuirati policijsko postajo v mestu Hit na zahodu Iraka. Policijsko postajo, ki jo je ameriška vojska zasedala skupaj z iraško policijo, so oboroženi Iračani po protestih v sredo napadli z granatami in drugimi eksplozivnimi sredstvi. Pri tem sta bila ranjena dva ameriška vojaka.
Bombardirali bunker, ki ga ni bilo
Ameriška televizija CBS medtem poroča, da bunker, ki so ga ZDA bombardirale prvo noč vojne v Iraku s ciljem ubiti nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, nikoli ni obstajal. CBS, ki se sklicuje na ameriškega polkovnika Tima Maderea, pristojnega za raziskovanje ključnih krajev v Iraku, navaja, da niso našli dokazov o obstoju bunkerja ali posmrtnih ostankov ljudi na območju predela Dora Farms v južnem predmestju Iraka.
Televizija CBS še poroča, da je ameriške obveščevalna agencija (CIA) enkrat preiskala območje Dore Farms, polkovnik Madere pa dvakrat, da bi morda našli DNK, na podlagi katerega bi ugotovili, ali so Sadam Husein in njegova sinova še živi. Po navedbah CBS glavna predsedniška palača na omenjenem območju še vedno stoji, porušene so le okoliške stavbe.
V Irak madžarski in bolgarski bataljon
Madžarske parlamentarne stranke so se v sredo dogovorile o napotitvi transportnega bataljona s 300 vojaki v Irak. Madžarski parlament bo predvidoma že v ponedeljek odločal o madžarskem sodelovanju v mednarodnih silah za stabilizacijo Iraka, v katerem bodo madžarski vojaki pristojni za transport in humanitarne zadeve. Madžarski kontingent naj bi bil za odhod v Irak pripravljen v roku dveh mesecev. Njegov mandat naj bi trajal šest mesecev z možnostjo podaljšanja.
Bolgarski parlament je medtem s 160 glasovi za in štirimi proti odobril sodelovanje do 500 bolgarskih vojakov v bodočih stabilizacijskih silah v Iraku. To bo bataljon pehote, ki bo sodelovala pri logistični opori in patruljiranju. Poljski obrambni minister Jerzy Szmajdzinski je v sredo sporočil, da bodo večnacionalno divizijo za ohranitev miru, ki bo pod poveljstvom Poljske in bo štela najmanj 7000 mož, v Irak napotili julija, delovati pa bodo začele avgusta.
Francija in Šanghajska skupina za pomembno vlogo OZN v Iraku
Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je med obiskom Malezije menila, da bi OZN morali sodelovati pri iskanju iraškega orožja za množično uničevanje, prepričana pa je tudi, da bosta Francija in ZDA kmalu zgladili vsa nesoglasja. Francija še vedno vztraja, da bi morali vprašanje iraškega nedovoljenega orožja reševati Združeni narodi, in to preko inšpektorjev.
Francoska obrambna ministrica se je v Maleziji ustavila na poti v Singapur, kjer se bo v petek udeležila dvodnevne varnostne konference, na kateri se bodo zbrali obrambni ministri in visoki predstavniki iz 20 držav Evrope, Azije in tihomorskega območja.
Šest držav članic Šangajske organizacije za sodelovanje (SCO) je v Moskvi poudarilo, da bi OZN morali igrati pomembno vlogo v procesu obnove Iraka. Potrebno je upoštevati interese in pravice Iračanov, potrebna pa je tudi konkretna in učinkovita pomoč mednarodne skupnosti, so v skupni izjavi še zapisali voditelji Rusije, Kitajske, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana. Članice SCO so se zavzele za boj proti terorizmu in virom financiranja terorizma. Ob tem so se zavzele tudi za spoštovanje norm in načel mednarodnega prava v boju proti terorizmu.
Voditelji SCO so še izrazili pripravljenost za vzpostavitev stikov z drugimi mednarodnimi organizacijami in državami, ne glede na njihov geografski položaj. Po mnenju voditeljev držav članic SCO se je potrebno boriti tudi proti nevarnim boleznim, kakršen je akutni sindrom oteženega dihanja (SARS), in proti drogam.
