FOTO: Namesto nagrajenca prazen stol in fotografija

V Oslu so danes podelili Nobelove nagrade. Prejemnik priznanja za mir, kitajski oporečnik Liu Šjaobo, se slovesne podelitve ni mogel udeležiti, ker v zaporu prestaja kazen, prav tako ne njegova soproga Liu Šia. Nagrajenčevo odsotnost sta tako simbolizirala prazen stol in njegova fotografija.

"Obžalujemo, da nagrajenec danes ni prisoten, z nami ne morejo biti niti njegova žena ali bližnji sorodniki," je ob tem povedal sekretar Geir Lundestad. "Že to dejstvo dokazuje, da je nagrada nujna in primerna." Ob teh besedah je občinstvo vstalo, besede pa so požele stoječe ovacije.  

54-letni Liu je bil namreč decembra lani obsojen na enajstletno zaporno kazen kot eden od soavtorjev Listine 08, ki poziva k političnim spremembam na Kitajskem. Liujeva soproga pa je v hišnem priporu, odkar so Liuja oktobra razglasili za letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir, ki je tudi prvi kitajski Nobelov nagrajenec za mir. Norveški odbor za podelitev nagrade mu je izkazal priznanje "za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem".

Zlata medalja in priznanje

Predsedujoči Nobelovemu odboru Thorbjoern Jagland je med slovesnostjo na stol položil Nobelovo priznanje in zlato medaljo ter dejal, da mora Peking Liuja takoj izpustiti. "Liu je kriv le ravnanja v skladu s svojimi državljanskimi pravicami. Ničesar ni storil narobe. Treba ga je izpustiti," je dejal Jagland. Opozoril je, da kitajska ustava svojim državljanom podeljuje "pravico do svobodnega govora, tiska, združevanja, zbiranja in protestiranja". Jagland je dodal še, da bodo "Liujevi pogledi dolgoročno okrepili Kitajsko".

Na slovesnosti je norveška igralka Liv Ullman prebrala eno izmed Liujevih besedil – govor, ki ga je Liu napisal lani ob svoji obsodbi. "Nobena sila ne more zaustaviti človeškega boja za svobodo, Kitajska pa bo na koncu postala država, kjer vlada zakon, kjer bodo vrhovno oblast imele človekove pravice," je zapisal in dodal: "Upam, da bom zadnja žrtev neskončne kitajske inkvizicije in da odslej nihče ne bo preganjan zaradi svobode govora."

Svojo zlato medaljo, Nobelovo priznanje in denarno nagrado v vrednosti 1,1 milijona evrov pa bo Liu prejel kasneje.

Bojkot podelitve

Odločitev Nobelovega odbora je povzročila oster odziv Pekinga, ki je države pozval k bojkotu slovesne podelitve. Po podatkih Nobelovega inštituta se je na bojkot odzvalo 19 držav, med njimi Rusija, Afganistan, Iran, Irak, Venezuela in Kuba. Predstavniki Kolumbije, Srbije, Ukrajine in Filipinov so se slovesnosti le udeležili, čeprav so sprva napovedali, da ne bodo prišli. Srbijo, ki jo je Evropska unija kritizirala, ker je sprva zavrnila povabilo, je na slovesnosti zastopal ombudsman Saša Janković, ne pa srbski veleposlanik v Oslu, kot je običajno.

Na prireditvi so se zbrali tudi v tujini živeči kitajski oporečniki in številni drugi visoki predstavniki držav, med drugim tudi norveški kralj in kraljica.

Kitajska pa je ukrepala proti oporečnikom ter blokirala svetovni splet in medije v državi. Cenzurirali so poročila tujih televizij o Liuju in blokirali spletno stran Nobelovega odbora. Številnim kitajskim borcem za človekove pravice, odvetnikom in dijakom so tako prepovedali, da bi zapustili državo in jim preprečili, da bi se udeležili slovesnosti. Okrepili so tudi varnostne ukrepe pred pekinškim stanovanjem Liujeve soproge.

Televizijski prenos podelitve, ki sta jo predvajali televizijski postaji BBC in CNN, so zatemnili, ko se je s sporočilom oglasil lanskoletni prejemnik Nobelove nagrade za mir, ameriški predsednik Barack Obama. Ta je v Oslo poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da si Liu nagrado zasluži precej bolj, kot si jo je sam. Kitajsko je pozval, naj oporečnika čim prej izpusti iz zapora.

"Vrednote, ki jih predstavlja Liu, so univerzalne, njegov boj je miren; morali bi ga izpustiti, takoj ko bo to mogoče," je v izjavi dejal Obama. Dodal je še, da obžaluje, da se Liu in njegova soproga ne moreta udeležiti slovesnosti, ki se je je lani s soprogo Michelle udeležil sam.

Gre sicer šele za drugi tovrsten primer v več kot stoletni zgodovini podeljevanja nagrade. Podelitve nagrade se leta 1936 nazadnje ni mogel udeležiti nemški novinar in pacifist Carl von Ossietzky, ki so ga nacisti zaprli.

Poziv po izpustitvi nagrajenca

Na podelitev nagrade so je odzvala visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je Kitajsko pozvala, da naj Liuja takoj izpustijo. "Na dan, ki ga posvečamo borcem za človekove pravice, so moje misli z Liu Šjaobojem," je dejala.

Kitajska pa je medtem jezno obsodila "politični teater" Nobelovega odbora in dejala, da je podelitev Nobelove nagrade za mir oporečniku Liu Šjaoboju rezultat "miselnosti hladne vojne". "Dejstva jasno kažejo, da odločitev Nobelovega odbora ne predstavlja mnenja večine ljudi. Tovrstni politični teater ne bo nikoli omajal odločnosti in samozavesti kitajskih državljanov o vzdrževanju socializma s kitajskimi značilnostmi," je v izjavi dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu.

Še druge nagrade

Ob Nobelovi nagradi za mir so podelili še nagrade za medicino, kemijo, fiziko, ekonomijo in književnost. Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel.